Pogled na mednarodne migracije 2013

OECD Multilingual Summaries

International Migration Outlook 2013

Summary in Slovenian

Preberite celotno knjigo na:
10.1787/migr_outlook-2013-en

Pogled na mednarodne migracije 2013

Povzetek v slovenščini

GLAVNI TRENDI

Tokovi priseljevanja v države OECD naraščajo, vendar ostajajo precej pod ravnmi pred krizo. V letu 2011 je skupno trajno priseljevanje v države OECD preseglo priseljevanje v letu 2010, vendar je bilo še vedno pod štirimi milijoni. Začetni podatki za leto 2012 nakazujejo nadaljnje povečanje. Število začasnih delovnih migracij se glede na leto 2010 pravzaprav ni spremenilo, bilo je malo manj kot dva milijona vstopov. Države OECD še naprej privlačijo študente z vsega sveta in leta 2010 je bilo število mednarodnih študentov 6 % večje kot leta 2009.
Indija in Kitajska sta še naprej pomembni državi izvora priseljevanja v države OECD, vendar se zdi, da sta Poljska in Romunija letos med glavnimi tremi (za Kitajsko) zaradi povečanja mobilnosti znotraj EU. Prosto gibanje znotraj evropskih držav OECD se je v letu 2011 povečalo in je zdaj v regiji relativno štirikrat pogostejše kot preseljevanje od drugod. Tudi tokovi iz držav, ki jih je kriza najbolj prizadela, zlasti iz južnih evropskih držav, so se od leta 2009 do 2011 povečali za 45 %.
Leta 2011 se je število oseb, ki so zaprosile za azil v državah OECD, povečalo za več kot eno petino in prvič po letu 2003 preseglo 400.000. Ta trend potrjujejo začetni podatki za leto 2012. Glavne ciljne države so Združene države, Francija in Nemčija. Italija je predvsem zaradi »arabske pomladi« v letu 2011 postala četrta največja ciljna država.
Številne vlade so določile večje omejitve za najemanje tujega kadra, ker si ob naraščanju brezposelnosti prizadevajo zaščititi svojo delovno silo. Vendar so države uvedle tudi ukrepe za olajšanje razmer za tuje delavce, ki so izgubili zaposlitev, v glavnem tako, da so jim dovolile, da ostanejo in iščejo novo delo. Več držav sprejema sisteme, ki temeljijo na točkah, zaradi prožnosti, ki jo omogočajo pri izbiri visokokvalificiranih kandidatov. Večja pozornost se namenja tudi programom za pritegnitev vlagateljev in podjetnikov.
Razmere na trgu delovne sile so se v zadnjih letih za priseljence poslabšale, tako glede njihovega števila kot tudi v primerjavi z domačini. Na splošno se je stopnja brezposelnosti tujcev med letoma 2008 in 2012 povečala za 5 %, pri domačinih pa za 3 %. Dolgotrajna brezposelnost priseljencev postaja resen izziv v številnih državah OECD. Leta 2012 je skoraj vsak drugi brezposelni priseljenec iskal zaposlitev že več kot eno leto.
Kriza je prizadela zlasti mlade in nizkokvalificirane priseljence, manj pa ženske in visokokvalificirane priseljence. Učinek je bil močnejši za priseljence iz Latinske Amerike in severne Afrike. Priseljenci iz severne Afrike v Evropo so se v letu 2012 na primer spopadali z rekordno visoko 26,6‑odstotno brezposelnostjo.
Med državami so precejšnje razlike glede poudarka na politikah vključevanja in njim namenjenih javnih sredstvih, čeprav morajo vse podpirati vključevanje priseljencev na trg delovne sile, da bi se izognile morebitnim dolgotrajnim učinkom, zlasti na mlade priseljence in otroke priseljencev, rojene v državi. Nekatere države so nadaljevale z vlaganjem znatnih javnih sredstev v pobude za vključevanje, druge pa so jih znatno omejile zaradi gospodarske recesije in javnofinančnih omejitev.

Fiskalni učinek priseljevanja

O vprašanju, ali so priseljenci neto plačniki ali neto porabniki javnih finančnih sredstev, se veliko razpravlja. Ocene kažejo, da je njihov vpliv majhen, na splošno ne presega 0,5 % BDP ne v pozitivnem ne v negativnem smislu. Vendar imajo priseljenci po navadi manj ugoden neto fiskalni položaj kot domačini, večinoma zato, ker v glavnem plačujejo manj davkov in prispevkov za socialno varnost in ne zaradi večje odvisnosti od socialnih prejemkov.

Starostni profil priseljencev je pomemben dejavnik, ki razlaga razlike v neto fiskalnem položaju priseljencev med državami, starost ob prihodu pa je ključni element pri določanju neto sedanje vrednosti diskontiranih prihodnjih neposrednih neto davčnih prispevkov priseljencev. Kljub temu ima starost v večini migracijskih sistemov pri izbiri delovnih migrantov razmeroma majhno vlogo v primerjavi z drugimi dejavniki, kot so delovne izkušnje, jezik in izobrazba. Na splošno predstavljajo razlike v sestavi priseljenske populacije po kategorijah (delo, družina, humanitarnost) velik del razlik med državami glede fiskalnega položaja priseljencev v primerjavi z domačini.

Zaposlitev je najpomembnejši posamezni dejavnik neto davčnega prispevka priseljencev, še posebno v državah z radodarnim socialnim varstvom. Zvišanje stopnje zaposlenosti priseljencev na stopnjo domačinov bi prineslo znatne fiskalne koristi za številna gospodarstva evropskih držav OECD.

Diskriminacija priseljencev

Diskriminacija priseljencev in njihovih otrok na trgu delovne sile in v družbi lahko škoduje socialni koheziji in zmanjša spodbude za naložbe v izobraževanje. Pomeni lahko tudi ekonomsko škodo za državo gostiteljico. Diskriminacijo je težko meriti, a študije kažejo, da morajo priseljenci in njihovi otroci poslati dvakrat več prošenj kot ljudje brez priseljenskega ozadja, preden so povabljeni na razgovor za zaposlitev, čeprav imajo sicer enakovreden življenjepis. Resnično se zdi, da ima diskriminacija največji vpliv v postopku zaposlovanja, čeprav lahko vpliva tudi na poznejše poklicno napredovanje in plačo.

Večina držav OECD je sprejela ukrepe za boj proti diskriminaciji, čeprav se zelo razlikujejo po obsegu in razponu. Najpogostejša so pravna sredstva. Številne države OECD so uveljavile tudi politike »zagotavljanja enakopravnosti pri zaposlovanju«, ki temeljijo na ciljih in kvotah, pa tudi na instrumentih, kot so anonimni življenjepisi. Dokazi kažejo, da so ti ukrepi lahko učinkoviti v boju proti diskriminaciji, če so skrbno načrtovani. V številnih državah OECD so preizkusili tudi instrumente politik raznolikosti. Njihovo učinkovitost je težko ocenjevati, ker so za raznolikost udeležencev na splošno najbolj zainteresirani delodajalci. Ozaveščanje je posebno pomembno pri premagovanju negativnih stereotipov, ki so, kot kaže, ključno gonilo diskriminatornega vedenja.

Ključne ugotovitve

Priseljevanje je v obdobju od 2001 do 2011 predstavljalo 40 % skupne rasti prebivalstva na območju OECD.
Trajno priseljevanje v države OECD se je v letu 2011 povečalo za 2 %. Predhodni podatki za leto 2012 kažejo podobno povečanje.
Priseljevanje v okviru prostega gibanja po Evropi se je v letu 2011 spet zvišalo na 15 %, potem ko se je v času krize (2007–2010) zmanjšalo za skoraj 40 %.
V Evropi se zaposli manj kot vsak drugi priseljeni delavec iz tujine.
Število mednarodnih študentov nenehno narašča in je v letu 2010 preseglo 2,6 milijona.
Delež azijskih priseljencev v migracijskih tokovih v države OECD še naprej narašča in je v letu 2011 dosegel 36 %. To postavlja Azijo kot celino izvora takoj za Evropo.
Število prosilcev za azil v državah OECD se je leta 2011 povečalo za več kot 20 % in leta 2012 za 7 %.
Leta 2012 je Direktivo EU o modri karti EU izvajalo deset novih držav; zdaj so jo sprejele že vse države podpisnice.
Leta 2011 in 2012 je sedem držav OECD spremenilo sistem, da bi pritegnile mednarodne diplomirane študente na svoj trg delovne sile.
V povprečju je priseljence v države OECD naraščanje brezposelnosti bolj prizadelo kot domačine, pri čemer se je stopnja brezposelnosti priseljencev povečala z 8,1 % v letu 2008 na 12,9 % v letu 2012 v primerjavi s povečanjem s 5,4 % na 8,7 % pri domačinih.
Med letoma 2008 in 2012 se je delež brezposelnih priseljencev, ki so brezposelni že več kot eno leto, v državah OECD povečal z 31 % na 44 %.

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

Na razpolago so brezplačno v spletni knjigarni OECD www.oecd.org/bookshop

Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne zadeve in komunikacije na: [email protected] ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.

OECD Rights and Translation unit (PAC)
2 rue André-Pascal, 75116
Paris, France

Obiščite našo spletno stran www.oecd.org/rights

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!