OECD Multilingual Summaries

Development Co-operation Report 2017

Data for Development

Summary in Slovenian

Poročilo o razvojnem sodelovanju 2017

Podatki za razvoj

Povzetek v slovenščini

Podatki so predpogoj za doseganje Agende Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj do leta 2030 in zagotavljanje, da nihče ne bo ostal ob strani. Poročilo o razvojnem sodelovanju 2017 se osredotoča na podatke za razvoj, ker so kakovostni, pravočasni in razčlenjeni podatki ključni za doseganje končnega cilja razvoja: izboljšanja blaginje ljudi in boja proti revščini. Toda obstaja veliko tveganje, da bodo nadaljnje pomanjkanje osnovnih podatkov v državah v razvoju o ljudeh in planetu ter šibke spodbude in zmogljivosti za premostitev teh vrzeli ogrozili uspešno doseganje ciljev.

Cilji trajnostnega razvoja zahtevajo veliko od nacionalnih statističnih sistemov po vsem svetu. Večina držav, vključno z mnogimi članicami OECD, še ni začela zbirati podatkov za številne kazalnike iz globalnega okvira kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Ti izzivi so še bolj kritični v mnogih državah v razvoju z majhnimi statističnimi zmogljivostmi: 77 držav v razvoju ima na primer neustrezne podatke o revščini. Le 56 % držav na svetu ima podatke o registraciji rojstev, ki so 90‑odstotno popolni, pri čemer ima te podatke le 15 % držav v Podsaharski Afriki, 33 % v Južni Aziji in 36 % v Jugovzhodni Aziji. V samo 37 državah je nacionalna statistična zakonodaja usklajena s Temeljnimi načeli uradne statistike Združenih narodov. Treba je še vedno odgovoriti na resne metodološke in strateške izzive, vključno s potrebo po ravnotežju med zbiranjem podatkov za globalno spremljanje na eni in za nacionalno oblikovanje politik na drugi strani.

Poročilo ugotavlja, kako lahko države v razvoju in njihovi partnerji v razvojnem sodelovanju premostijo razkorake v podatkih – in ublažijo tveganja – prek do sedaj še neizkoriščene priložnosti, ki jo predstavlja konvergenca moči tehnologije in najbolj ambicioznega razvojnega načrta do sedaj – Agende 2030. Nove tehnologije in tako imenovana podatkovna revolucija omogočajo lažje, hitrejše in cenejše pridobivanje podatkov, ki jih odločevalci potrebujejo za ozaveščeno izbiro politik in prednostnih nalog. Vendar zgolj zbiranje več podatkov ne zadošča: podatke je treba pretvoriti, analizirati in uporabiti tako, da so uporabni za oblikovanje politik, spremljanje in odgovornost.

Podatkovna revolucija vladam in nacionalnim statističnim uradom ponuja dobrodošlo priložnost za ustvarjanje več uporabnih podatkov iz novih virov, ki lahko dopolnjujejo in okrepijo, ne pa tudi nadomestijo uradnih statistik. Nekatere države v razvoju že izkoriščajo podatkovno revolucijo s pozitivnimi rezultati. Etiopija, Južna Afrika, Šrilanka in Uganda so izboljšale učinkovitost ter natančnost podatkov iz popisov in anket z uporabo naprav za osebne pogovore z računalniško pomočjo, kot so računalniške tablice ali druge ročne naprave. Geoprostorski podatki pomagajo nacionalnim statističnim sistemom spremljati socialno‑ekonomske in okoljske pogoje z omogočanjem geografske razčlenitve in ustvarjanjem bolj dinamičnih podatkov geolokacije.

Poročilo opredeljuje načine, kako premostiti vrzel v podatkih za trajnostni razvoj. Potrebno je močno politčno vodstvo v državah v razvoju, ki bo zagotovilo, da bodo podatki omogočili razvoj. To vključuje promocijo namena podatkov za razvoj ob istočasnem zagotavljanju, da so podatki pridobljeni v skladu z visokokakovostnimi standardi ter da sta zaščiteni zasebnost in zaupnost. Poročilo o razvojnem sodelovanju 2017 predlaga šest konkretnih ukrepov, ki omogočajo največji izkoristek moči podatkov za trajnostni razvoj.

Podatkovni ukrep 1: prilagoditev statistične zakonodaje, pravil in standardov razvijajočim se podatkovnim potrebam

Za izgradnjo vključujočih podatkovnih ekosistemov, ki bodo koristili globalnemu razvoju in posameznim državljanom, morajo institucionalni in zakonodajni okviri ustrezati svojemu namenu. Zaradi vedno več javnih, zasebnih ter civilnodružbenih deležnikov in institucij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in uporabo podatkov, je potreba po jasnih pravnih, etičnih in kakovostnih standardih in protokolih še toliko bolj nujna. Le‑ti morajo urejati uporabo tradicionalnih in novih virov podatkov ter vzpodbujati zaupanje, ki je potrebno za ozveščeno oblikovanje dobrih politik in doseganje razvojnih rezultatov.

Podatkovni ukrep 2: izboljšanje količine in kakovosti financiranja za podatke

Investiranje v statistične sisteme mora postati strateška prednostna naloga držav v razvoju in njihovih partnerjev v razvojnem sodelovanju. Če se želijo nacionalni statistični sistemi odzvati na povpraševanje po več in boljših podatkih, je treba povečati tudi njim namenjena sredstva. S tem, ko podatke opredelimo kot medsektorsko prednostno nalogo razvojnega sodelovanja, ga izvajalci lahko začnejo dojemati kot del nujne infrastrukture za doseganje nacionalnih, regionalnih in globalnih razvojnih zavez.

Podatkovni ukrep 3: povečanje statističnih zmogljivosti in podatkovne pismenosti z novimi pristopi

Treba je razvijati in izvajati nove, celovitejše pristope k razvoju statističnih zmogljivosti, ki bodo presegali izboljševanje zmogljivosti zbiranja podatkov in razvijali tudi zmogljivosti nacionalnih statističnih uradov, da v podatkovnih ekosistemih igrajo ažurno in večfunkcijsko vlogo ter izboljšajo institucionalno in spodbujevalno okolje za podatke in statistiko.

Podatkovni ukrep 4: izboljšanje učinkovitosti in učinka prek »podatkovnih sporazumov« (data compacts) ali drugih koordiniranih pristopov, ki jih vodijo države

Države v razvoju bi morale bolje uskladiti svoje spodbude za pridobivanje podatkov za oblikovanje nacionalnih politik in globalno spremljanje prek vzajemno odgovornih vključujočih partnerstev med proizvajalci in uporabniki podatkov. Vzpostavljanje podatkovnih sporazumov za koordinirane ter usklajene investicije v podatke in podporo statističnim sistemom je obetaven pristop: treba bi ga bilo nadalje preizkusiti ter ugotoviti, ali zadovoljuje potrebe vseh deležnikov in spodbuja vzajemno odgovornost pri izpolnjevanju skupnih akcijskih načrtov, ki temeljijo na rezultatih.

Podatkovni ukrep 5: investicije v podatke o rezultatih držav in njihova uporaba za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

Mednarodni razvojni deležniki morajo opustiti svoj običajni pristop; namesto da zbirajo in uporabljajo podatke za zadovoljevanje svojih lastnih potreb glede poročanja in odgovornosti, morajo podpirati strategije pod vodstvom držav in podatkovne ekosisteme. To zahteva jasno vizijo in pragmatizem pri spoprijemanju z bremenom povezovanja vsakega dolarja razvojne pomoči z rezultati. Pomeni tudi zagotavljanje, da so rezultati katerih koli neodvisnih prizadevanj glede zbiranja podatkov dostopni vsem razvojnim akterjem in usklajeni s statističnimi cilji vlad držav v razvoju.

Podatkovni ukrep 6: proizvajanje in uporaba boljših podatkov za pomoč pri razumevanju financiranja ciljev trajnostnega razvoja kot celote

Podatki o razvojnem financiranju se morajo prav tako izboljšati. To pomeni pripravo izčrpnega finančnega pregleda s povečanjem dostopnosti in preglednosti kakovostnih podatkov o razvojnem financiranju ter izboljšanjem metodologije in standardov s ciljem opremiti države v razvoju za načrtovanje in namenjanje sredstev za njihove nacionalne razvojne strategije in prednostne naloge.