1887

OECD Multilingual Summaries

Education Policy Outlook 2015

Making Reforms Happen

Summary in Slovenian

Cover
Preberite celotno knjigo na:
10.1787/9789264225442-en

Napoved za področje izobraževalne politike za leto 2015

Uresničevanje reform

Povzetek v slovenščini

V državah OECD se več kot 12 % javne porabe nameni za naložbe v izobraževanje. Toda mednarodne raziskave, kot je Mednarodni program OECD za ocenjevanje dosežkov učencev (Programme for International Student Assessment (PISA)), kažejo na precejšnje razlike v porabi teh sredstev in rezultatih, ki se s tem dosežejo. Prva izdaja publikacije Napoved za področje izobraževalne politike za leto 2015 z naslovom: Uresničevanje reform je namenjena kot pomoč oblikovalcem politike in drugim zainteresiranim stranem v izobraževanju pri spoznavanju, kako se njihovi kolegi v drugih državah odzivajo na skupne izzive, od poučevanja raznolikih populacij učencev do uvajanja ukrepov, na podlagi katerih so šole odgovorne za kakovost izobraževanja, ki ga nudijo. Poročilo podaja podroben pregled nad približno 450 reformami izobraževanja, ki so bile sprejete v raznih državah OECD med letoma 2008 in 2014. Te politike so bile sicer oblikovane v določenih kontekstih, vendar so kljub temu lahko navdih za oblikovalce politik, ki iščejo učinkovite načine za izboljšanje izobraževalnih sistemov v njihovih državah.

Trendi na področju izobraževalne politike

Skoraj vsak peti 15‑letni dijak v državah OECD ne pridobi minimalnih znanj in spretnosti, ki so potrebna za polno udejstvovanje v današnji družbi. Okrog 16 % nedavnih reform se osredotoča na zagotavljanje kakovosti in enakopravnosti na področju izobraževanja. Mnoge države imajo prednostne politike za podporo prikrajšanih učencev ali šol, na katerih je populacija učencev raznolika. Med temi politikami najdemo podporo Nove Zelandije za maorsko in pacifiško populacijo te države, angleški dodatek za prikrajšane učence (Pupil Premium) in čilenski Zakon o prednostnih subvencijah. Avstralija in Poljska pa se posvečata povečevanju vpisa in izboljšanju kakovosti izobraževanja in vzgoje v zgodnjem otroštvu.

Okrog 29 % ukrepov reform, ki jih obravnava poročilo, je namenjenih boljši pripravi učencev na prihodnost. V ta namen so se mnoge države osredotočile na izboljšanje kakovosti in ustreznosti svojih programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) ali razširjanje sistemov za delovno usposabljanje in vajeništvo. Portugalska je uvedla celovito strategijo PIU, medtem ko sta Danska in Švedska preoblikovali svoje programe PIU. Mnoge države so uvedle tudi politike, da bi učencem zagotovile zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje. Prilagojeni so bili tudi okviri nacionalnih kvalifikacij, pogosto v sodelovanju z Evropsko unijo, da bi izboljšali preglednost izobraževalnih sistemov.

Države so se osredotočile tudi na izboljšanje šol (24 % ukrepov reform, ki jih obravnava to poročilo, se nanaša na to vprašanje) s ciljem oblikovanja pozitivnih učnih okolij ter pridobivanja in ohranjanja kakovostnih kadrov. Politike, povezane z učitelji, imajo prednost: Avstralija je vzpostavila Avstralski institut za poučevanje in vodenje šol, Nizozemska pa Program učitelj. Francija in Združene države so se posvetile izboljšanju začetnega izobraževanja učiteljev, medtem ko je Finska sprejela ukrepe za oblikovanje sistema za strokovni razvoj zaposlenih v šolah. Nekatere nordijske države in Japonska so preoblikovale svoje kurikulume.

Prizadevanja za reforme šolskih sistemov temeljijo na vrednotenju in ocenjevanju. Okrog 12 % obravnavanih politik je usmerjenih v ta vidik izobraževanja. Čile in Mehika sta na primer okrepila svoje ustanove za ocenjevanje. S projektom VALES je Italija uvedla politike za razvoj orodij in procesov, ki podpirajo notranje in zunanje ocenjevanje šol.

Ker postaja upravljanje izobraževalnih sistemov vse bolj zapleteno (9 % reform v tem sklopu podatkov obravnava problematiko upravljanja), so nekatere države oblikovale krovne vizije za svoje izobraževalne sisteme (danska reforma Folkeskole in kanadske nacionalno dogovorjene strategije in prednostne naloge) ali pa podrobneje opredelile vloge in odgovornosti, bodisi z ustanovitvijo novih ustanov ali reorganizacijo lokalnih ureditev upravljanja (Estonija). Reforme financiranja (11 % vseh ukrepov reform, obravnavanih v poročilu) so razširjene na sistemski ravni (program »Race to the Top« (Hiti na vrh) v Združenih državah in nemški »Investing in the Future« (Naložbe v prihodnost)), na ravni ustanov (mehiški program »Dignified Schools« (Dostojne šole) in belgijske reforme financiranja šol) in posameznih učencev (Nova Zelandija).

Uspešno izvajanje politik

Reforma izobraževanja je lahko učinkovita samo, če se politike dobro izvajajo. To pomeni, da je treba za podporo reform pri vrednotenju in ocenjevanju zagotoviti skladen okvir z zadostno zmogljivostjo za izvajanje in razlaganje ocen na vseh ravneh izobraževalnega sistema. Za uspešno uvedbo morajo inovacije v učnem okolju konkretno obravnavati posebna vprašanja poučevanja in učenja. Za izboljšanje kakovosti izobraževanja, ki ga nudijo šole, se morajo politike osredotočiti na spreminjajoče se prakse v učilnicah, usklajevanje zunanjih pritiskov in podpore ter oblikovanje in zasledovanje dolgoročnih ciljev.

Splošno gledano, analiza izbranih reform kaže, da so najbolj učinkovite politike tiste, ki v središče postavljajo študente in učenje, krepijo zmogljivost učiteljev ter vključujejo vse zainteresirane strani. V večini držav OECD se sindikati učiteljev in predvsem poslovne organizacije vse bolj vključujejo v izvajanje politik. Sindikati učiteljev pozivajo k bolj strukturiranemu dialogu z vladami, medtem ko želi poslovni sektor vzpostaviti tesnejše povezave z izobraževalnimi sistemi.

Pomembno je omeniti, da analiza kaže, da se po sprejetju novih politik izvajanje le‑teh slabo spremlja. Samo za 10 % politik, obravnavanih v tem sklopu podatkov, je bila narejena ocena vpliva. Temeljitejše in doslednejše merjenje vpliva politik ne bo le stroškovno učinkovito na dolgi rok, temveč tudi nujno za razvoj najkoristnejših, najbolj izvedljivih in najuspešnejših možnosti izobraževalne politike.

© OECD

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

Na razpolago so brezplačno v spletni knjigarni OECD www.oecd.org/bookshop

Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne zadeve in komunikacije na: [email protected] ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.

OECD Rights and Translation unit (PAC)
2 rue André-Pascal, 75116
Paris, France

Obiščite našo spletno stran www.oecd.org/rights

OECD

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!

© OECD (2015), Education Policy Outlook 2015: Making Reforms Happen, OECD Publishing.
doi: 10.1787/9789264225442-en

This is a required field
Please enter a valid email address
Approval was a Success
Invalid data
An Error Occurred
Approval was partially successful, following selected items could not be processed due to error