1887

OECD Multilingual Summaries

International Migration Outlook 2014

Summary in Slovenian

Cover
Preberite celotno knjigo na:
10.1787/migr_outlook-2014-en

Pogled na mednarodne migracije 2014

Povzetek v slovenščini

Glavni trendi

Glede na predhodne podatke za leto 2013 se je začela povečevati stalna migracija v države OECD. V primerjavi z letom 2012 se je rahlo zvišala za 1,1 % in dosegla približno 4 milijone novih stalnih migrantov. To skromno zvišanje je posledica nasprotujočih si razvojev v več glavnih državah priseljevanja. Nemčija je zabeležila dvoštevilčno zvišanje migracije, to je že četrta zaporedna letna rast. Več glavnih držav priseljevanja, zlasti Združene države, Italija, Portugalska in Španija, pa je zabeležilo znižanje. Neto migracija je še vedno precej pod ravnmi pred krizo, vendar ostaja pozitivna v večini držav OECD. Večje izjeme so Mehika, Islandija in Irska.

Povečanje stalne migracije predvsem spodbuja migracija zaradi prostega pretoka, ki se je leta 2012 povečala za 10 %. V državah OECD večino migracije zaradi prostega pretoka predstavljajo ljudje, ki se selijo med državami EU. Leta 2012 je bila ta vrsta migracije po Evropi prvič enaka zakoniti stalni migraciji v Evropo od zunaj. Nemčija je bila najpomembnejša ciljna država, ki je sprejela skoraj tretjino migrantov iz prostega pretoka.

Na splošno družinska migracija še naprej predstavlja večino migracijskih tokov v državah OECD, čeprav se od leta 2008 zmanjšuje. Leta 2012 se je zmanjšala za 1,7 % v primerjavi s prejšnjim letom, zlasti kot posledica manjše migracije v Španiji, Italiji, Združenih državah, Združenem kraljestvu in Belgiji. Od začetka gospodarske recesije se je nenehno zmanjševala tudi delovna migracija, ki je leta 2012 upadla za 12 %. To zmanjšanje je bilo še posebej opazno v Evropskem gospodarskem prostoru, kjer se je delovna migracija med letoma 2007 in 2012 zmanjšala za skoraj 40 %. Leta 2012 je bila zato zakonita stalna migracija iz tretjih držav v Evropo prvič nekoliko manjša od zakonite stalne migracije v Združene države.

Za razliko od stalne migracije ostaja začasna migracija pod svojo najvišjo ravnjo, ki je bila leta 2007 2,5 milijona migrantov. Leta 2012 je ta številka znašala 1,9 milijona, kar je približno za četrtino manj kot leta 2007.

Spopadi v Siriji so prispevali k povečanju števila prošenj za azil za 20 % leta 2013 na 560.000 vlog. Število prošenj se je v Nemčiji zviševalo šest let zapored, zaradi česar je Nemčija s 110.000 prošnjami postala največja prejemnica teh vlog na svetu. Sledile so ji Združene države, Francija, Švedska in Turčija. Glede na delež svojega prebivalstva je Švedska sprejela največ prosilcev za azil in beguncev.

Mednarodni študentje so še vedno deležni velike pozornosti politike v številnih državah OECD. Leta 2012 je bilo po vsem svetu v programe zunaj svoje države vpisanih 4,5 milijona študentov, od katerih jih je 75 % študiralo v državah OECD. Ta delež se ni veliko spreminjal v zadnjih letih, čeprav se rast upočasnjuje. Leta 2012 se je število mednarodnih študentov v državah OECD zvišalo le za 3 %, kar je precej manj od povprečne letne rasti 8 % v obdobju 2000–2005 in 6 % v obdobju 2005–2011.

Vlaganje v vključevanje priseljencev v trg dela

Priseljenci prve in druge generacije imajo vedno večjo vlogo na trgu delovne sile. V državah, ki so nastale s priseljevanjem, kot so Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Združene države, pa tudi Zahodna Evropa, niso priseljenci nič posebnega. Drugod, na primer v Južni Evropi, so se začeli pojavljati sorazmerno pred kratkim, vendar njihova prisotnost že narašča v izobraževalnem sistemu in na trgu dela.

Vključevanje priseljencev in njihovih družin je glavni cilj politike v številnih državah OECD že najmanj zadnjih 15 let. Najpomembnejši je morda izziv, kako izkoristiti celoten potencial znanj priseljencev. Pri tem lahko pomagajo številni pristopi politike:

  • povečevanje dostopa do informacij o tujih kvalifikacijah in izboljševanje njihovega priznavanja;
  • zagotavljanje dostopa do aktivnih programov trga dela in koristi, ki iz njih izhajajo, priseljencem;
  • bolj neposredno povezovanje priseljencev z delodajalci;
  • nudenje visokokakovostne izobrazbe in vzgoje v zgodnjem otroštvu otrokom priseljencev; in
  • nudenje jezikovnega izobraževanja, prilagojenega znanju priseljencev.

Razvoj pametnih sistemov za upravljanje delovne migracije

Čeprav je stopnja brezposelnosti v državah OECD še vedno visoka, ima migracija še zmeraj vlogo pri zadovoljevanju potreb trga dela in spodbujanju gospodarske rasti. Kljub temu da je ta vloga v posameznih državah zelo različna, si vse v enaki meri prizadevajo ustvariti pogoje za »boljšo« delovno migracijo, zlasti v okviru strogega javnega nadzora.

Politiko delovne migracije je mogoče uporabiti za doseganje različnih in včasih nasprotujočih si ciljev. Ti lahko vključujejo zadovoljevanje kratkoročnih potreb po delovni sili ter prispevanje k dolgoročnemu demografskemu razvoju in razvoju delovne sile. Obstajajo lahko tudi širši cilji za gospodarski razvoj, recimo na področjih, kot so naložbena in trgovinska politika, inovacije in produktivnost ter razvojno sodelovanje. Pri usklajevanju teh ciljev so nujno potrebni kompromisi ter sodelovanje oblikovalcev politike na različnih področjih, da se zagotovijo skladni pristopi.

Za doseganje ciljev politike delovne migracije je mogoče uporabiti širok nabor orodij. Ta lahko segajo od številskih omejitev migracije do »posebne« selekcije potencialnih priseljencev ter številnih drugih možnosti. Pri uporabi teh orodij je pomembna prilagodljivost, da se zagotovi dinamičen in odziven sistem upravljanja. S številnimi pristopi politike lahko dosežemo, da bo imela delovna migracija pomembnejšo vlogo pri zadovoljevanju trenutnih in prihodnjih potreb po znanju:

  • razvoj jasnega okvira delovne migracije;
  • priprava nabora različnih instrumentov politike za različne cilje;
  • izboljšanje upravljanja meril za sprejem in uvedba dinamičnega pristopa k upravljanju migracije; in
  • posodobitev storitvene infrastrukture.

Najpomembnejše številke

  • Predhodni podatki kažejo, da se je stalna migracija v države OECD leta 2013 povečala za približno 1 % v primerjavi z letom 2012 in leta 2012 znižala za 0,8 % v primerjavi z letom prej.
  • Delovna migracija se je od začetka gospodarske recesije nenehno zmanjševala in je leta 2012 upadla za približno 12 %. Migracija zaradi prostega pretoka pa se je, nasprotno, povečala za 10 %.
  • Število prošenj za azil se je leta 2013 v primerjavi z letom 2012 povečalo za 20 %.
  • Od leta 2000 se je število študentov, vpisanih v programe zunaj svoje države, več kot podvojilo in je leta 2012 doseglo 4,5 milijona študentov, od katerih jih je bilo 75 % vpisanih v državah OECD.
  • Z nekoliko več kot pol milijona izseljencev v letu 2012 je Kitajska predstavljala skoraj 10 % vseh tokov, sledili pa sta ji Romunija (5,6 %) in Poljska (5,4 %).
  • V državah OECD je več kot 115 milijonov priseljencev, kar je približno 10 % celotne populacije.
  • Leta 2012 je imelo 12,5 % vseh 15‑letnikov starše, ki so bili rojeni v tujini – to je 50 % več kot desetletje pred tem. Naraščajoča skrb je vključevanje, zlasti tistih, katerih starši imajo nizko stopnjo izobrazbe.
  • Kriza je priseljence prizadela nesorazmerno hudo: vsak peti od dodatnih 15 milijonov brezposelnih v državah OECD od leta 2007 dalje je bil rojen v tujini.
  • Kljub krizi je večina priseljencev zaposlenih. V povprečju je zaposlenih več nižje izobraženih priseljencev (54,1 %) kot njihovih domačih vrstnikov (52,6 %).
  • Nasprotno je zaposlenih manj višje izobraženih priseljencev kot njim primerljivih domačinov (77 % proti 84 %). Za tiste, ki so zaposleni, pa je 50 % bolj verjetno, da so preveč kvalificirani za svoje delovno mesto.

© OECD

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

Na razpolago so brezplačno v spletni knjigarni OECD www.oecd.org/bookshop

Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne zadeve in komunikacije na: [email protected] ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.

OECD Rights and Translation unit (PAC)
2 rue André-Pascal, 75116
Paris, France

Obiščite našo spletno stran www.oecd.org/rights

OECD

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!

© OECD (2014), International Migration Outlook 2014, OECD Publishing.
doi: 10.1787/migr_outlook-2014-en

This is a required field
Please enter a valid email address
Approval was a Success
Invalid data
An Error Occurred
Approval was partially successful, following selected items could not be processed due to error