OECD Multilingual Summaries

OECD-FAO Agricultural Outlook 2017-2026

Summary in Slovenian

Napoved OECD in FAO za področje kmetijstva 2017–2026

Povzetek v slovenščini

Napoved za področje kmetijstva 2017–2026 je skupno delo OECD in Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), h kateremu so prispevali vladni strokovnjaki iz držav članic obeh organizacij ter specializirane organizacije za bazične proizvode. Vsebuje soglasno oceno srednjeročnih pričakovanj glede trga bazičnih proizvodov v kmetijskih in ribiških panogah (za obdobje desetih let) na nacionalni, regijski in svetovni ravni. Letošnja izdaja namenja posebno pozornost kmetijskemu in ribiškemu sektorju v Jugovzhodni Aziji.

Okoliščine letošnje napovedi so rekordna proizvodnja in izdatne zaloge večine bazičnih proizvodov v letu 2016, kar ohranja cene precej pod vrhovi iz zadnjega desetletja. Povprečne cene žita, mesa in mlečnih izdelkov so se še naprej zniževale, oljnice, rastlinska olja in sladkor pa so se leta 2016 rahlo podražili.

V obdobju, ki ga pokriva napoved, se bo rast povpraševanja predvidoma znatno upočasnila. Glavna vira rasti v zadnjem desetletju sta bila v prvi vrsti Ljudska republika Kitajska, v kateri je rast povpraševanja po mesu in ribah povzročila, da se je poraba krme povečevala za skoraj 6 % na leto, ter na drugem mestu globalni sektor biogoriv, znotraj katerega je poraba surovin rasla za skoraj 8 % na leto. Povečanje zalog žita za 230 megaton v zadnjem desetletju je prav tako okrepilo povpraševanje. Ti zadnji dejavniki po pričakovanjih srednjeročno ne bodo podpirali trgov na enak način, prav tako na vidiku ni drugih virov, ki bi jih lahko nadomestili.

Rast povpraševanja po hrani bo za praktično vse bazične proizvode, obravnavane v napovedi, nižja kot v prejšnjem desetletju. V svetovnem merilu bo povpraševanje po žitu na prebivalca (za prehrano) po pričakovanjih večinoma nespremenjeno; rast je predvidena le v najmanj razvitih državah. Pričakovanja glede rasti potrošnje mesa so zaradi nedavnih trendov omejena v mnogih državah, kjer prehranjevalne preference, nizki dohodki in omejitve na strani ponudbe omejujejo rast potrošnje. Dodatne kalorije in beljakovine bodo predvidoma izvirale iz rastlinskih olj, sladkorja in mlečnih izdelkov. Na splošno se konvergenca v smeri zahodnih prehranjevalnih navad zdi omejena.

Do leta 2026 bo razpoložljivost kalorij po pričakovanjih v povprečju dosegla 2.450 kalorij na dan v najmanj razvitih državah in presegla 3.000 kalorij na dan v drugih državah v razvoju. Kljub temu bo neustrezna prehranska varnost ostala kritičen svetovni problem, soobstoj z nezadostno prehrano v vseh njenih oblikah pa predstavlja nove izzive v številnih državah.

Rast povpraševanja po etanolu in biodizlu je oslabela zaradi nižjih cen fosilnih goriv ter manj spodbud vladnih politik. Čeprav se bodo cene energije predvidoma zvišale, bo izpeljano povpraševanje po surovinah za biogoriva, zlasti po koruzi in sladkornem trsu za etanol in rastlinskih oljih za biodizel, naraščalo počasi – razen v ključnih državah v razvoju, v katerih rast povpraševanja spodbujajo bolj proaktivne notranje politike.

Rast pridelave poljščin bo v prihodnje dosežena zlasti z naraščajočimi donosi. Rast donosov se bo predvidoma rahlo znižala, a bi proizvodnjo lahko povečali z zapiranjem velikih vrzeli v donosih, ki še vedno obstajajo, zlasti v Podsaharski Afriki. Svetovne površine za pridelavo žita se bodo le malenkostno povečale, nadaljnja širitev območij za pridelavo soje pa bo po pričakovanjih zadovoljila povpraševanje po krmi za živali in rastlinskem olju.

Rast proizvodnje mesa in mlečnih izdelkov bo dosežena prek večjih čred in večjih donosov na žival, pri čemer bodo še naprej prisotne velike razlike v intenzivnosti proizvodnje. Rast proizvodnje perutnine predstavlja skoraj polovico povečanja celotne proizvodnje mesa v zadnjem desetletju. Rast proizvodnje mleka se bo po pričakovanjih pospešila glede na prejšnje desetletje, zlasti v Indiji in Pakistanu.

Rast ribiškega sektorja najbolj zaznamuje gojenje vodnih organizmov, ker proizvodnjo iz ribolova določajo trenutne ravni zalog in jo upravljajo politike za omejevanje čezmernega ribolova. Kitajska bo še naprej ohranjala delež nad 60 % svetovne proizvodnje na področju ribištva. Med bazičnimi proizvodi, obravnavanimi v napovedi, je ribogojništvo nahitreje rastoči vir beljakovin.

Rast trgovine na področju kmetijstva in ribištva se bo po pričakovanjih upočasnila na približno polovico stopnje rasti v prejšnjem desetletju. Po drugi strani bo v prihodnjem desetletju trgovina predstavljala večinoma nespremenjen delež v proizvodnji sektorja. Na splošno se zdi kmetijska trgovina bolj odporna na makroekonomska nihanja kot trgovina z drugimi proizvodi. Glede na sorazmerno visoko stopnjo zaščite v kmetijskem sektorju bi rast trgovine na področju kmetijstva lahko spodbudili z nadaljnjo liberalizacijo trga.

Uvoz hrane postaja vedno pomembnejši za prehransko varnost, zlasti v Podsaharski in Severni Afriki ter na Bližnjem vzhodu. V nekaterih državah je to posledica visokega povpraševanja, a nezadostnih naravnih virov za domačo pridelavo hrane; spet v drugih primerih lahko kaže na razvojne probleme kmetijstva, ki jim je treba nameniti pozornost.

Neto izvoz se bo predvidoma povečal iz obeh Amerik, Vzhodne Evrope in Osrednje Azije, neto uvoz pa se bo po pričakovanjih povečal v preostalih azijskih in afriških državah. Izvoz sicer ostaja koncentriran v peščici držav dobaviteljic, kar je v nasprotju s široko razpršenim uvozom. To lahko pomeni večjo dovzetnost svetovnih trgov za šoke na področju ponudbe, ki izvirajo iz naravnih in političnih dejavnikov, kot pa za šoke na področju povpraševanja.

Pod pričakovanimi temeljnimi pogoji ponudbe in povpraševanja, ki jih predvideva napoved, bodo realne cene večine kmetijskih in ribiških bazičnih proizvodov predvidoma sledile rahlo upadajočemu trendu ter bodo v naslednjih desetih letih ostajale pod vrhovi, ki so jih dosegale v preteklosti. Cene kmetijskih proizvodov so precej spremenljive in lahko dalj časa znatno odstopajo od svojih dolgoročnih trendov.

Jugovzhodna Azija

Posebno poglavje napovedi se osredotoča na države Jugovzhodne Azije, kjer je gospodarska rast visoka in kjer se kmetijski in ribiški sektor hitro razvijata. Široko zasnovana rast je regiji v zadnjih letih omogočila znatno zmanjšanje podhranjenosti.

A hkrati je rast kmetijstva in ribištva v regiji povzročila pritiske na naravne vire, kar posebej vpliva na izvozno usmerjena sektorja ribištva in proizvodnje palmovega olja. Po napovedi se bo rast proizvodnje slednjega znatno upočasnila kot posledica dejstva, da se glavne države proizvajalke vse bolj osredotočajo na trajnostni razvoj.

Potrebno bo izboljšano upravljanje virov in povečana vlaganja v raziskave in razvoj, da bi lahko dosegli trajnostno rast produktivnosti. Politike, ki podpirajo pridelavo riža, bi prav tako lahko preusmerili in olajšali diverzifikacijo kmetijstva. Glede na občutljivost regije na podnebne spremembe so potrebne investicije za lažje prilagajanje.