OECD Multilingual Summaries

Economic Policy Reforms 2016

Going for Growth Interim Report

Summary in Slovenian

Reforme gospodarske politike 2016

Vmesno poročilo “Za gospodarsko rast”

Povzetek v slovenščini

Pričakovanja glede globalne rasti kratkoročno ostajajo črnogleda, saj gospodarstva v vzponu izgubljajo zagon, svetovna trgovina se upočasnjuje, okrevanje v razvitih gospodarstvih pa zavirajo vztrajno šibke investicije. Do zaskrbljenosti glede kratkoročnega obdobja prihaja tudi v pogojih splošno razširjenega zmanjšanja rasti produktivnosti, pri čemer se je trend zniževanja – vsaj v razvitih gospodarstvih – začel že v prvih letih prejšnjega desetletja, oživitve pa ni na vidiku. Upočasnitev rasti, ki jo v zadnjih letih opažamo pri gospodarstvih v vzponu, sproža tudi vprašanje o njihovi sposobnosti nadaljnjega zapiranja dohodkovne vrzeli do večine razvitih držav. Strukturne reforme v kombinaciji s politikami podpiranja povpraševanja ostajajo ključnega pomena za trajnostno zviševanje produktivnosti in ustvarjanje delovnih mest, ki bo spodbudilo večjo pravičnost.

“Za gospodarsko rast” ponuja vsestransko oceno za pomoč vladam pri premisleku o tem, kako lahko reforme politik vplivajo na blaginjo njihovih državljanov, in pri oblikovanju paketov ukrepov, ki najbolje ustrezajo njihovim ciljem. Okvir poročila “Za gospodarsko rast” je ključno orodje držav G20 pri spremljanju njihovih prizadevanj za doseganje zavez iz leta 2014, da bodo svoj skupni bruto domači proizvod (BDP) povečale za dva odstotka in temu ustrezno prilagodile svoje strategije rasti.

To vmesno poročilo ocenjuje glavne izzive rasti, s katerimi se sooča OECD in izbrane države nečlanice OECD, ter analizira napredek pri uvajanju strukturnih reform za spoprijemanje s temi izzivi v zadnjem letu (Poglavje 1). Napredek ocenjuje skozi specifične prednostne cilje posameznih držav, ki so bili opredeljeni v izdaji “Za gospodarsko rast” v letu 2015. Govori tudi o potencialnih učinkih reform za spodbujanje rasti na vključenost in ponovno uravnoteženje na makroekonomski ravni, pri čemer se osredotoča na uravnoteženje javnih financ, zmanjševanje neravnovesij tekočega računa ter zniževanje dohodkovne neenakosti.

Poročilo oceni tudi vprašanja in dokaze o učinku reform, ki so bile uveljavljene v razmerah vztrajno šibkega povpraševanja ter različnih pogojih dostopnosti ali učinkovitosti makroekonomskih politik pri podpiranju reform (Poglavje 2). Poročilo nazadnje poda tudi oceno povezave med dohodkom iz BDP in dohodkom, ki se razporedi med gospodinjstva (Poglavje 3). Preuči zlasti, kako so se glavni kanali, skozi katere se rast BDP prenese v sektor gospodinjstev, razvijali skozi zadnji dve desetletji v državah OECD.

Izzivi reformnih politik

• Pri oblikovanju reformnih strategij za trajnostno izboljšanje blaginje večine državljanov se morajo vlade po svetu lotiti globokih strukturnih šibkosti, ki jih je razkrila kriza, a so v številnih primerih izvirale iz časov mnogo pred tem.
• Globalno upočasnitev rasti produktivnosti je zaznamovalo širjenje razpršenosti rasti produktivnosti med podjetji znotraj panog, zlasti med podjetji v ospredju – predvsem multinacionalnimi podjetji, ki so vzdrževala stalno rast produktivnosti – in podjetji, ki zaostajajo za vodilnimi po produktivnosti. Odstranjevanje ovir, ki dušijo podjetništvo ter omejujejo zmožnosti podjetij, da kar najbolje izkoristijo znanje in razpršitev tehnologije, je reformna prioriteta.
• Zmanjševanje brezposelnosti je še naprej velik izziv v mnogih, zlasti južno‑ in srednjeevropskih državah, kjer dolgoročna brezposelnost ostaja še posebno visoka. Druge države se soočajo s sorazmerno visokimi stopnjami umika s trga dela (na primer Združene države), nizko udeležbo žensk v delovni sili (Koreja in Japonska) ali visoko pojavnostjo neformalnega zaposlovanja (večina gospodarstev v vzponu). Spoprijemanje s temi izzivi trga dela je prednostna naloga za ustvarjanje bolj vključujoče gospodarske rasti.

Napredek v letu 2015

‑ Čeprav je bil storjen napredek pri spopadanju z nekaterimi glavnimi izzivi, se je v letu 2015 nadaljevalo upočasnjeno sprejemanje reform, ki ga je bilo mogoče opaziti v letih 2013–14, tudi ob upoštevanju ukrepov, ki so v pripravi, a še niso bili v celoti uveljavljeni.

‑ Hitrost reform se je razlikovala tako med državami kot med področji politik.

• Na splošno je v državah Južne Evrope (zlasti v Italiji in Španiji) še naprej višja kot v severnoevropskih državah. Države izven Evrope, v katerih so sprejeli večje število ukrepov v skladu s priporočili “Za gospodarsko rast”, vključujejo Japonsko med razvitimi gospodarstvi ter Kitajsko, Indijo in Mehiko med gospodarstvi v vzponu.
• Sorazmerno več ukrepov je bilo sprejetih na področju zviševanja deleža žensk v delovni sili in izboljševanju rezultatov izobraževanja, manj aktivnosti pa je bilo opaziti na področjih politik inovacij, učinkovitosti javnega sektorja ali ureditve trga proizvodov in dela.

‑ V državah, kjer je dohodkovna neenakost znaten problem, bo večina ukrepov v skladu s prednostnimi nalogami verjetno pomagala pri zoževanju razporeditve dohodkov. Malo pa je verjetno, da bodo nedavni ukrepi za zvišanje gospodarske rasti pomagali zmanjšati zunanja neravnovesja držav z največjimi primanjkljaji tekočega računa.

Reforme v pogojih šibkega povpraševanja

V pogojih zmanjšanih globalnih gospodarskih pričakovanj je priporočljivo dajati prednost reformam, ki poleg povečevanja zaposlenosti in produktivnosti najbolje podpirajo aktivnost na kratki rok.

• Poleg povečevanja investicij v javno infrastrukturo to vključuje odpravljanje ovir za vstop v sektor storitev z zmanjšanim povpraševanjem, reforme upravičenosti do nadomestil na področju zdravstva in pokojnin ter reforme stanovanjske politike in programov pomoči pri iskanju zaposlitve za pospeševanje geografske in delovne mobilnosti.
• Povečevanje kratkoročnih rezultatov strukturnih reform zahteva tudi spoprijemanje s preostalimi disfunkcijami finančnega sektorja za izboljšanje kreditnega toka gospodinjstvom in podjetjem z omejenim dostopom do finančnih trgov.
• V evrskem območju bi boljša usklajenost reform prav tako pomagala zmanjšati prehodne stroške z omogočanjem večjega dometa monetarne politike za blaženje potencialne rasti realnih obrestnih mer kot posledice vztrajno nizke inflacije.
• Države z malo manevrskega prostora na področju proračuna se bodo bržkone morale osredotočiti na visoke kratkoročne donose ali ukrepe z nizkimi stroški ter zagotoviti, da se bodo drugi financirali s sredstvi, ki bodo čim bolj prijazna do zaposlovanja in rasti.

Rast BDP in agregatni dohodki gospodinjstev

• V večini držav OECD je v obdobju med sredino 1990‑ih in letom 2013 realni BDP rasel hitreje kot realni dohodek gospodinjstev.
• Ta vrzel rasti je deloma posledica dejavnikov, ki nimajo veliko opraviti s politikami, zlasti dejstva, da so se cene življenjskih potrebščin (ki vključujejo DDV) sorazmerno bolj povišale v primerjavi s proizvodnimi cenami v preučevanem obdobju, z izjemo izvoznikov osnovnih proizvodov, kot so Norveška, Avstralija in Kanada.
• Delež dohodka gospodinjstev v BDP, ki ga definiramo kot razmerje med nominalnim razpoložljivim dohodkom gospodinjstev in nominalnim BDP, je bil v preučevanem obdobju in v povprečju med državami OECD stabilen. Ta povprečna stabilnost skriva raznolikost stopenj in razvoja med državami: v Avstriji in Koreji je bilo mogoče opaziti velik padec, na Slovaškem in Finskem pa veliko povečanje.
• Gibanje deleža dohodka gospodinjstev v BDP lahko ocenimo prek pregleda deležev dohodkov iz dela in kapitala ter sekundarnih dohodkov (to je neto državnih transferjev) gospodinjstev v BDP. Veliko držav je doživelo hkraten padec deležev dohodkov iz dela v BDP in deležev dohodkov iz kapitala, ki so jih prejela gospodinjstva, kar namiguje na to, da je vedno večji delež dobičkov obdržal podjetniški sektor, namesto da bi se ta znova razporedil v sektor gospodinjstev.
• Kljub temu ni jasnih povezav med spremembami v razporeditvi dohodkov med sektorjem gospodinjstev, podjetniškim sektorjem in državnim sektorjem gospodarstva na eni ter povečanjem dohodkovne neenakosti v sektorju gospodinjstev, ki ga občutijo mnoge države OECD, na drugi strani.