... your login credentials do not authorize you to access this content in the selected format. Access to this content in this format requires a current subscription or a prior purchase. Please select the WEB or READ option instead (if available). Or consider purchasing the publication.
Kombiniranje naložbenih pokojnin in sprotnega prispevnega kritja, samodejni mehanizmi
ter močna varnostna mreža za upokojence izboljšajo upokojitvene možnosti
Oblikovalci politik, ki snujejo pokojninske sisteme, bi morali upoštevati svoje cilje
(zmanjšanje revščine, prerazporeditev, trajnost in glajenje potrošnje) ter tveganja
(demografska, socialna, delavska, makroekonomska in finančna).
Zanesljiva varnostna mreža za upokojence ter raznolik in uravnotežen pokojninski sistem,
ki vključuje naložbeno komponento, sta pomembna, zlasti ko je cilj politike spodbujanje
in prerazporejanje nacionalnega varčevanja v smeri dolgoročnih investicij. Poleg tega
dobro zasnovan pokojninski sitem potrebuje samodejne mehanizme, ki prejemke usklajujejo
z gospodarsko in demografsko realnostjo. Sistemi morajo biti finančno vzdržni in ponujati
nekaj gotovosti, ki je značilna za ureditve z zagotovljenimi prejemki.
Države morajo pri diverzificiranju pokojninskih sistemov naložbene ureditve uvesti
postopoma, zlasti ko prispevki delno ali popolnoma nadomestijo obstoječi sistem sprotnega
prispevnega kritja. Oblikovalci politik morajo natančno preučiti prehod, ker ta lahko
dodatno kratkoročno obremeni javne finance in poveča tveganja za posameznike.
Države lahko izboljšajo zasnovo finančnih spodbud za pokojninsko varčevanje
Davčne in nedavčne finančne spodbude lahko spodbujajo pokojninsko varčevanje z omogočanjem
skupne davčne prednosti posameznikom z zmanjšanjem vsote vseh plačanih davkov v času
njihovega življenja, čeprav to prinese fiskalne stroške. Zasnova spodbud mora upoštevati
potrebe po pokojninskem varčevanju in zmogljivosti vseh dohodkovnih skupin ter omogočiti
najmanj davčno nevtralnost med potrošnjo in varčevanjem.
Davčna pravila morajo biti preprosta, stabilna in dosledna v vseh shemah pokojninskega
varčevanja. Za omogočanje enake davčne prednosti v različnih dohodkovnih skupinah
se lahko uporabijo odbitki davka, davčne olajšave po fiksni stopnji ali ujemajoči
se prispevki. Države, ki uporabljajo davčne odbitke, lahko premislijo o tem, da jih
opredelijo kot vračljive in jih vplačajo v pokojninske račune. Nepokojninske spodbude,
zlasti fiksne nominalne subvencije, pomagajo povečati prihranke osebam z nizkimi prihodki.
Države z davčnim sistemom “EET” morajo vzdrževati strukturo odložene obdavčitve, vse
države, ki razmišljajo o uvedbi finančnih spodbud, pa morajo preučiti svoje fiskalne
zmogljivosti in demografske trende.
Usklajevanje dajatev, ki jih povzročajo stroški upravljanja pokojninskega varčevanja,
zahteva boljše razkritje, regulacijo cen in strukturne rešitve
Nudenje pokojninskih storitev pomeni tudi stroške, kot so administrativne in investicijske
dejavnosti, ki jih plačajo člani in zaposleni. Ti stroški lahko močno vplivajo na
končno vrednost zbranih pokojninskih prihrankov. Nekatere pokojninske sheme so lahko
tudi dražje, na primer tiste, ki ponujajo več izbire.
Ukrepi za izboljšanje transparentnosti so nujni, a ne zadoščajo za usklajevanje stroškov
in dajatev. Najbolje delujejo, ko jih podpira regulacija cen in strukturne rešitve.
Za maksimiranje neto donosov lahko oblikovalci politik in regulatorji uporabijo tudi
ukrepe, kot so primerljivo spremljanje in tesnejša navezava investicijskih stroškov
na donosnost portfelja.
Upravljalski in investicijski pristopi investicijskih institucij nacionalnega pomena
nudijo koristne smernice za krepitev regulativnih okvirov
Številne investicijske institucije nacionalnega pomena imajo skupne značilnosti ter
izkazujejo dobro upravljanje in naložbene pristope. Imajo normativne okvire in pravne
sisteme po običajnih tržnih pogojih od vlade, jasno začrtano poslanstvo za usmerjanje
investicijske politike, nadzorni odbor, ki odgovarja pristojnim organom in članom,
ter transparentnost pri ureditvah upravljanja, upravljanju investicij in obvladovanju
tveganja, s čimer se ohranja njihova odgovornost različnim deležnikom.
Te institucije opredelijo cilje uspešnosti skozi svoje poslanstvo in spremljajo poslovno
uspešnost v luči tega dolgoročnega cilja namesto tržnih meril uspešnosti. Ciljni datum
in skladi življenjskega cikla so najprimernejša strategija za institucije z individualnimi
računi. Strategije dolgoročnega donosa lahko ponujajo boljše donose, a z večjim tveganjem,
da bodo članom ob upokojitvi na voljo nezadostna sredstva.
Samodejne funkcije, privzete možnosti, preproste informacije in izbira, finančne spodbude
ter finančno izobraževanje prispevajo k boljšim upokojitvenim možnostim
Nizka raven finančnega znanja in vedenjska pristranskost lahko usmerjata ljudi k sprejemanju
neprimernih odločitev glede pokojnin
Mehanizmi, kot sta samodejni vpis in stopnjevanje prispevkov, lahko izkoristijo pasivnost
ter naredijo pokojninske sisteme bolj vključujoče in pomagajo povečati ravni prispevkov.
Ljudem, ki niso sposobni ali ne želijo izbrati prispevne stopnje, ponudnika pokojninskih
produktov, investicijske strategije ali produktov za obdobje po upokojitvi, lahko
koristijo privzete možnosti.
Obstajajo tudi druga orodja, ki pomagajo pri odločanju, vključno s spletnimi aplikacijami,
omejevanjem možnosti in lajšanjem primerjav ter finančnimi spodbudami. Izkazi pokojninskih
prejemkov lahko podajajo ključne informacije na preprost način, seminarji finančnega
izobraževanja in finančno svetovanje pa lahko ljudem pomagajo razumeti informacije.
Povečana prožnost upokojitvene starosti ter progresivna pravila javnih pokojnin in
davčnih pravil so način spoprijemanja s finančno prikrajšanostjo skupin prebivalstva
s krajšo pričakovano življenjsko dobo
Posamezniki iz nizkih socialnoekonomskih skupin imajo nižjo pričakovano življenjsko
dobo od visokih socialnoekonomskih skupin. Lahko so finančno prikrajšani, če v pokoju
preživijo manj časa glede na svojo delovno dobo in s tem prejmejo nižje “donose” na
prispevke, ki so jih vplačali v svoj naložbeni vir pokojnine. Javne pokojnine in davčna
pravila lahko pomagajo ublažiti nekaj te prikrajšanosti.
Politike za izboljšanje trajnosti pokojninskih sistemov v luči podaljšanja pričakovane
življenjske dobe bodo morale upoštevati, kakšen bo vpliv na ljudi v različnih socialnoekonomskih
in spolnih skupinah. Na splošno bo treba delati dlje, a ne bodo nujno vse skupine
to tudi zmogle. Povečana prožnost glede upokojitvene starosti je ključna za izboljšanje
pokojninskih rezultatov za vse skupine in za zagotavljanje, da nižje socialnoekonomske
skupine v pokoju niso prikrajšane, ker imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo.
Pokojnine preživelih oseb imajo še vedno pomembno vlogo, a ne smejo omejiti spodbud
za delo ali prerazporejati od samskih k parom
Pokojnine preživelih oseb so še vedno potrebne za olajšanje življenjskega standarda
po partnerjevi smrti. Vendar prejemniki ne bi smeli biti upravičeni do stalne pokojnine
preživelih oseb pred upokojitveno starostjo. Namesto tega bi morali biti na voljo
začasni socialni prispevki za pomoč pri prilagajanju na novo situacijo.
Stroške pokojnine preživelih oseb bi bilo treba internalizirati znotraj vsakega para
ali vsaj med vsemi pari. V okviru proračunsko nevtralne reforme to pomeni, da bo višina
pokojnin samskih višja od pokojnine nekoga, ki živi v paru in ima možnost koristiti
pokojnino preživelih oseb.
Partnerji iz prejšnjih zvez ne bi smeli biti upravičeni do pokojnine preživelih, ker
nimajo trenutne potrošnje, ki bi jo bilo treba zgladiti. Delitev pravic do pokojnine
prinaša nekaj prednosti, čeprav nekatere države bolj podpirajo individualno obravnavo
partnerjev, tudi zaradi spodbujanja enakosti spolov.