OECD Multilingual Summaries

Perspectives on Global Development 2017

International Migration in a Shifting World

Summary in Slovenian

Pogledi na globalno dogajanje 2017

Mednarodne migracije v spreminjajočem se svetu

Povzetek v slovenščini

Globalni gospodarski razvoj povečuje migracije

Leta 2015 je približno 243 milijonov ljudi živelo izven države, v kateri so bili rojeni, kar je predstavljalo 3,3 % svetovnega prebivalstva – to je povečanje glede na delež, ki je leta 1995 znašal 2,7 %. Premik globalne gospodarske dejavnosti v smeri držav v razvoju (z nizkimi in srednje visokimi prihodki) v zadnjih dveh desetletjih ni povzročil hkratnega premika migracij v te države. To poročilo z uporabo nove, tristranske klasifikacije držav za analizo vpliva premika bogastva na migracije pokaže, da migrante namesto tega vedno bolj privlačijo tradicionalne ciljne države z visokimi prihodki. Med letoma 1995 in 2015 se je delež imigrantov v te države povečal za 13 odstotnih točk na skoraj dve tretjini skupne svetovne imigracije. Gospodarski razvoj držav v razvoju je nadalje pospešil mednarodne migracije, ker ima več ljudi finančne vire, potrebne za selitev.

Ljudi te destinacije privlačijo ne le zaradi višjih prihodkov, temveč tudi zaradi višjih ravni blaginje. Kljub napredku v mnogih državah v razvoju se vrzel v prihodkih glede na države z visokimi prihodki povečuje, razlike v blaginji pa ostajajo velike. Prisotnost migrantskih omrežij (družina, prijatelji in skupnost), ki že živijo v tradicionalnih ciljnih državah, prav tako pomaga zmanjšati stroške migracij, s čimer krepi zgostitev v manjšem številu zaželenih destinacij.

Tudi javne politike vplivajo na migracije. Na migracijske tokove in vzorce poleg migracijskih politik vpliva široka paleta politik na mnoge, pogosto zapletene načine. Razumevanje njih je ključno za maksimiranje koristi in minimaliziranje stroškov migracij v izvornih in ciljnih državah ter za migrante same.

Večina mednarodnih migrantov se seli prostovoljno, nekatere pa v to prisilijo oboroženi konflikti ali nasilje. Do konca leta 2015 je skupno število beguncev znašalo 16,1 milijona. V nasprotju z drugimi mednarodnimi migranti je večina beguncev – 87 % – nastanjenih v državah v razvoju.

Spreminjanje migracij v gibalo razvoja

Mednarodne migracije so priložnost za izvorne in ciljne države ter za migrante same. Vendar koristi migracij še niso popolnoma izkoriščene. Treba je storiti več pri izkoriščanju prednosti vedno bolj mobilnega sveta. V okoliščinah, ko si želi migrirati več ljudi, kot jih to dejansko lahko stori, je za zagotavljanje, da migracije postanejo gibalo razvoja, potreben trojen pristop.

Prvi del: oblikovanje politik, ki vključujejo dimenzijo razvoja

Migracije niso predpogoj za razvoj, a lahko znatno prispevajo k razvoju tako izvornih kot ciljnih držav. Oblikovalci politik bi morali oblikovati migracijske in razvojne strategije za minimaliziranje stroškov, ki jih povzroči mobilnost ljudi, in za maksimiranje njenih koristi.

V državah izvora cilji politik vključujejo zmanjšanje stroškov nakazil migrantov in njihovo usmerjanje v produktivne investicije, vključevanje diaspore v razvojne pobude, privabljanje emigrantov nazaj v domovino in njihovo vnovično vključevanje v družbo ter nudenje podpore družinam, ki ostanejo doma. Če države skrbijo visoke stopnje emigracije, morajo okrepiti prizadevanja za izboljšanje pogojev doma, zlasti za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in izboljšanje blaginje.

V državah, ki sprejemajo migrante, ukrepi vključujejo izboljšanje trgov dela, zmanjšanje neformalnega sektorja, povečanje javnofinančne osnove in okrepitev finančnih trgov za maksimiranje ekonomskih koristi imigracije, spodbujanje vključevanja in socialne kohezije z zagotavljanjem jezikovnega usposabljanja, izobraževanja in zdravstvenih pravic imigrantov, zaščito pravic imigrantov ne glede na njihov priseljenski status ter oblikovanje komunikacijskih strategij za spreminjanje odnosa javnosti do imigracije.

Oblikovalci politik v različnih sektorjih morajo prav tako bolj upoštevati medsebojne povezave migracijskih in drugih javnih politik z vključevanjem migracij v svoje razvojne strategije.

Drugi del: spodbujanje skladnosti politik in institucij

Cilj oblikovalcev politik bi morala biti boljša koordinacija javnih pobud za krepitev prispevka migracij k razvoju. Boljša skladnost politik lahko pomaga uravnovesiti kompromise politik tako, da upošteva potrebe in blaginjo vseh deležnikov, zlasti migrantov.

Doseganje skladnosti politik in institucij na nacionalni ravni zahteva sprejemanje mehanizmov za pospeševanje znotrajvladne koordinacije, spodbujanje lokalnih pobud, saj so lokalne oblasti pogosto v ospredju upravljanja imigracij, ter podpiranje svetovanja in partnerstev z nevladnimi deležniki, ki delujejo na področju migracij in razvoja.

Politike v eni državi imajo tudi učinek prelivanja v druge države. Trgovinski protekcionizem v državah z visokimi prihodki, zlasti v kmetijskih in tekstilnih panogah, na primer postavlja ovire razvoju v državah z nizkimi plačami ter tako posredno prispeva k povečevanju migracijskih pritiskov iz držav v razvoju. Oblikovalci politik morajo torej upoštevati te kompromise za bolj skladne politike.

Tretji del: krepitev mednarodnega sodelovanja

Mednarodna skupnost mora okrepiti mehanizme sodelovanja za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi skupnimi izzivi migracij.

Bilateralni sporazumi lahko izboljšajo koristi in učinkovitost migracij. Primeri so vizumski sporazumi za prilagajanje števila vizumov spreminjajočim se razmeram v obeh državah, okvirni sporazumi za vzajemno priznavanje spretnosti, znanj in kvalifikacij, partnerstva za razvijanje spretnosti in znanj ter prenosljivost pokojnin.

Za spodbujanje regionalne mobilnosti lahko države vključijo svobodno gibanje v svoje regionalne trgovinske sporazume, regionalne zaposlitvene agencije pa lahko nudijo delavcem informacije o delovnih mestih v drugih državah.

Globalno upravljanje mednarodnih migracij je trenutno omejeno. Vključitev ciljev, ki se nanašajo na migracije, med cilje trajnostnega razvoja naj bi uvedla zaveze, ki jih je mogoče nadzirati multilateralno, regionalno in nacionalno. Globalni dogovor o beguncih in globalni dogovor za varne, urejene in redne migracije, ki naj bi bila sprejeta leta 2018, bi bila nadaljnja dobrodošla prispevka k arhitekturi globalnega upravljanja.

Odzivanje na begunsko krizo zahteva večjo mednarodno solidarnost. Države z visokimi prihodki bi morale pomagati državam gostiteljicam beguncev z zagotavljanjem več finančnih sredstev, razvijanjem sporazumov o preselitvi in olajšanjem dostopa do alternativnih poti za begunce (na primer delavske migracije, študentski vizumi).

Migracije so pomembna dimenzija globalizacije in bodo v prihodnosti postale pomembnejše. Potrebni so boljši podatki, več raziskav in politike na podlagi dokazov. Mednarodna skupnost mora najti trajne rešitve za prihodnje izzive vedno bolj mobilnega sveta in za reševanje situacij, zaradi katerih se naenkrat pojavijo množice obupanih ljudi, ki želijo pobegniti pred vojnami. Veliko več je treba storiti za podpiranje trajnostnega razvoja in izkoriščanje prispevka, ki ga k njemu prinašajo migracije.