OECD Multilingual Summaries

International Migration Outlook 2017

Summary in Slovenian

Pregled mednarodnih migracij 2017

Povzetek v slovenščini

Glavni trendi

Stalni migracijski tokovi v območje OECD so se po predhodnih podatkih za leto 2016 okrepili tretje leto zapored. V države članice OECD se je leta 2016 priselilo pet milijonov ljudi, kar je precej več od prejšnje najvišje ravni, izmerjene leta 2007 pred gospodarsko krizo.

Humanitarne migracije so bile glavni dejavnik povečanja v obdobju 2015–2016 in so znašale 1,5 milijona ljudi med januarjem 2015 in decembrom 2016. Migracije kot posledica vnovičnega združevanja družin in prostega pretoka znotraj Evropske unije so leta 2015 v obeh primerih predstavljale približno eno tretjino vseh stalnih migracij v območje OECD. Pet glavnih držav izvora leta 2015 so bile Kitajska, Sirija, Romunija, Poljska in Indija. Med novimi migranti v države OECD jih je 29 % prišlo iz druge države OECD.

Začasne migracije so se na območju OECD prav tako okrepile. Leta 2015 se je mednarodna mobilnost znotraj podjetij povečala za več kot 10 %, število napotitev delavcev na začasno delo v tujini znotraj Evropske unije pa se je povečalo za 3 %. Mednarodno zaposlovanje sezonskih delavcev se je povečalo v mnogih državah, še posebej močno na Poljskem.

Leta 2016, tako kot leto poprej, so države OECD prejele več kot 1,6 milijona novih prošenj za azil. Od tega jih je bilo skoraj tri četrtine evidentiranih v evropskih državah OECD. Več kot 20 % prosilcev za azil na območju OECD je bilo Sirijcev, 13 % pa Afganistancev. Nemčija je leta 2016 prejela 720.000 uradnih prošenj za azil in med vsemi državami OECD zabeležila največ prošenj glede na število prebivalstva (0,9 %).

Kot odgovor na rastoče povpraševanje po mednarodni zaščiti so številne države OECD okrepile svoje programe preseljevanja. Po drugi strani so pogoji za tiste, katerih status zaščite ni zajet v konvenciji UNHCR iz leta 1951, postali manj ugodni v mnogih državah. Več držav uveljavlja tudi strožji nadzor meja in strožje preverjanje za vstop in bivanje. Hkrati države OECD še naprej pregledujejo in izboljšujejo svoje politike za privabljanje visoko usposobljenih tujih delavcev, podjetnikov in investitorjev, tako da jim ponujajo več možnosti za vstop v državo in boljše pogoje za stalno bivanje.

Leta 2016 je bila stopnja zaposlenosti migrantske populacije v državah OECD še naprej sorazmerno stabilna pri 67,4 % – kar je enoodstotno povečanje glede na prejšnje leto. Hkrati stopnja brezposelnosti prebivalcev, rojenih na tujem, ostaja višja od stopnje brezposelnosti njihovih kolegov, rojenih v državi gostiteljici, še posebej v Evropi.

V času begunske krize je bilo veliko prizadevanj usmerjenih v oblikovanje primernih politik za spodbujanje vključevanja nedavno prispelih beguncev in prosilcev za azil na trg dela. Številne države OECD so razvejale svojo ponudbo načinov vključevanja tako, da so ponudile posebej prilagojene ukrepe in da so jo uskladile s potrebami trga dela. Hkrati je bil poudarek na zgodnjem ukrepanju, kot je vnaprejšnje ugotavljanje znanja in spretnosti, ter na pospeševanju procesa integracije, vključno s skrajšanjem trajanja programov. V več državah je sodelovanje v programih vključevanja postalo obvezno.

Družinske migracije

Družinske migracije, ki vključujejo štiri glavne podkategorije (formiranje družin, spremljanje družin, vnovične združitve družin in mednarodne posvojitve), so glavni kanal stalnih migracij na območje OECD v zadnjih letih. V primerjavi z drugimi skupinami migrantov se odrasli družinski migranti na trg dela v državi gostiteljici vključujejo počasneje.

Družinske migracije vključujejo zelo različne migrante, od novorojencev do ostarelih, osebe vseh možnih ravni znanj in spretnosti ter iz različnih držav izvora. Ta raznolikost loči družinske migracije od drugih migracijskih kanalov. Gre za kompleksen pojav, ki ga v državah OECD obravnava vrsta različnih pravil in določil na področju družinskih migracij.

Širitev pravic v zadnjih desetletjih je spremljalo zaostrovanje pogojev za upravičenost in dovoljenja za bivanje, dodeljena družinskim migrantom. Upravljanje družinskih migracij postaja vedno bolj kompleksno, ko s težavo poskuša uskladiti različne prednostne naloge in konkurenčne cilje politik. Družinske migracije je treba upravljati, a domet takega upravljanja omejuje več dejavnikov. Obstajajo štirje ključni izzivi za trenutne politike družinskih migracij: kako bolje predvidevati obseg tokov družinskih migracij; kako usklajevati pravila za družinske migracije s potrebami držav, da ostanejo privlačne za ciljne skupine delovnih migrantov; kako uporabiti pogoje za družinske migrante pri pospešitvi njihove integracije ter kako ravnati glede pravice do vnovične združitve družin, ko gre za mladoletne osebe brez spremstva.

Glavne ugotovitve

Migracije so na najvišji ravni po letu 2007

• Stalni migracijski tokovi v države OECD so v letu 2015 dosegli 4,7 milijona vstopov (+ 7 % v primerjavi z letom 2014) in naj bi v letu 2016 po predhodnih podatkih skupno znašali približno 5 milijonov vstopov.
• Leta 2016 so države OECD evidentirale več kot 1,6 milijona prošenj za azil, tako kot leta 2015. Približno 1,5 milijona ljudem je bila v teh dveh letih odobrena mednarodna zaščita.
• Leta 2015 je bilo na območju OECD dodeljenih 1,5 milijona dovoljenj za študij na visokošolski stopnji.
• V državah OECD je leta 2015 živelo 124 milijonov prebivalcev, rojenih na tujem.

Vključevanje imigrantov na trg dela počasi okreva

• Več kot dva od treh imigrantov v državah OECD sta zaposlena. V povprečju je leta 2016 stopnja brezposelnosti delavcev, rojenih na tujem, dosegla 8,3 % in 12,4 % v evropskih državah OECD; to je 1,8 oziroma 4,3 odstotne točke višje kot stopnja brezposelnosti delavcev, rojenih v državi gostiteljici.
• Migranti so nadpovprečno zastopani na delovnih mestih, ki vključujejo rutinska opravila, zaradi česar so bolj izpostavljeni tveganju izgube zaposlitve z napredkom avtomatizacije. V evropskih državah OECD je na delovnih mestih, ki vključujejo predvsem rutinska opravila, zaposlenih 47 % na tujem rojenih delavcev.

Družinske migracije

• Leta 2015 je na območju OECD dovoljenje za bivanje prejelo več kot 1,6 milijona družinskih migrantov, kar je skoraj 40 % celotnega pritoka stalnih migrantov.
• Vnovična združitev družin se v primerjavi s kategorijami gospodarskih migracij zgodi z zamudo, a se hkrati odziva tudi na spremembe politik glede pogojev, časa izvedbe postopka in pravil za druge migracijske kanale.
• Formiranje družin je pomembno in vedno večje gonilo družinskih migracij. V številnih državah OECD je več kot 10 % novih zakonskih zvez sklenjenih med državljanom in tujcem.
• V primerjavi z drugimi skupinami migrantov se zdi, da se odrasli družinski migranti na trg dela v državi gostiteljici vključujejo počasneje. V Evropi dosegajo stopnje zaposlenosti, ki so v povprečju podobne stopnjam migrantov drugih kategorij in domačega prebivalstva, šele po 20 letih bivanja v državi.
• Družinske migracije zakoncev in otrok tujcev so predmet zahtev glede višine dohodka in prebivališča v večini držav OECD. Take omejitve so manj pogoste pri tujih zakoncih in otrocih državljanov države gostiteljice. Številne države OECD so v zadnjem desetletju dodale tudi jezikovne in integracijske zahteve, a podatki ne kažejo, da bi vplivale na zaposlenost.