1887

OECD Multilingual Summaries

OECD Business and Finance Outlook 2018

Summary in Slovenian

Cover
Preberite celotno knjigo na:
10.1787/9789264298828-en

Pregled poslovnega in finančnega področja OECD 2018

Povzetek v slovenščini

Povezljivost, tako med institucijami v svetovnem finančnem sistemu kot med državami, je sestavni del globalizacije in ključna sestavina v delovanju kompleksnih družb, ki si želijo postati bolj produktivne. Letošnji pregled obravnava povezljivost med institucijami v svetovnem finančnem sistemu in med državami. Kar zadeva slednje, pregled obravnava vse večjo težo Kitajske v svetovnem gospodarstvu. Preučuje zlasti učinek strategije mednarodnega razvoja, znane kot pobuda “En pas, ena pot” (BRI), na kitajske partnerje v svetovni trgovini in investiranju ter pristope politik, ki bi lahko pomagali razširiti ugodnosti omenjene pobude na celotno svetovno gospodarstvo.

Napoved za svetovni finančni sistem

Monetarne oblasti na področjih pristojnosti, v katerih se nahajajo globalno sistemsko pomembne banke (G‑SIBs) podpirajo svetovni finančni sistem prek izredno nizkih obrestnih mer in obsežnih nakupov vrednostnih papirjev od leta 2008, sprva z namenom podpiranja nedelujočih trgov in nato spodbujanja gospodarskega okrevanja. Ker se je gospodarska situacija izboljšala, je ameriška centralna banka začela normalizirati svoje politike. Centralne banke v drugih razvitih državah ji bodo po vsej verjetnosti sledile. To je prispevalo k sunkovitim gibanjem vrednosti premoženja v letu 2018, zlasti v začetnih mesecih leta. Upravljanje tega procesa bo izziv.

Medtem ko se začenja omenjeni proces, je Baselski odbor bančnih nadzornikov dokončal reformo regulativnega okvira, ki ureja mednarodno dejavne banke, splošno znano kot Basel III. Zasuk monetarnega sproščanja bo preizkus, ali je Basel III dosegel cilj zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnega sistema v primeru pretresov, zlasti tam, kjer je likvidnost proizvodov gonilnik nestabilnosti. Basel III je dosegel napredek na področju krepitve pravil glede kapitala, a pušča banke G‑SIB in njihove poslovne modele v podobnem stanju, kot so bili pred krizo leta 2008 – vsekakor mu ni uspelo doseči popolne ločitve investicijskega bančništva od z depoziti zavarovanega osebnega bančništva. Ranljivosti, ki so posledica njune medsebojne povezanosti, ostajajo pomemben del sistema. Eno od meril medsebojne povezanosti, nominalna vrednost izvedenih finančnih instrumentov izven organiziranega trga vrednostnih papirjev (OTC), je v drugi polovici leta 2017 ostala pri 532 bilijonih ameriških dolarjev, kar je le malenkost manj od predkriznega vrha v višini 586 bilijonov ameriških dolarjev konec leta 2007. Prišlo je sicer do nekaterih premikov teh tveganj, ker so se investitorji odzvali na pogoje nizkih obrestnih mer.

Finančni izgledi bodo prav tako odvisni od sposobnosti Kitajske, da se spoprime s tveganji, ki izhajajo iz visoke zadolženosti in finančnih vzvodov v njenem bančništvu, bančništvu v senci in industriji upravljanja premoženja. Čeprav Kitajska zaradi zaprte narave svojega finančnega sistema ni neposredno povezana s tveganji v razvitih gospodarstvih, bi zaradi morebitnih problemov v njih kitajske oblasti lahko začele prodajati ameriške vrednostne papirje, ki jih imajo v lasti. To bi povečalo likvidnostne pritiske v razvitih gospodarstvih. Obseg problema slabih posojil na Kitajskem je slabše poznan zaradi pomanjkanja informacij o tem, katero premoženje se nahaja v zunajbilančnih instrumentih. Jasno pa je, da ima ta obsežna zunajbilančna izpostavljenost povečano vzvodno tveganje in bi lahko vodila v destabilizirajoče kreditne dogodke. Ti lahko zmotijo gospodarsko rast izven Kitajske, če ne bo prišlo do nadaljnjih sprememb v strukturi finančnih trgov ter institucij v večjih razvitih in hitro rastočih gospodarstvih.

BRI v svetovni trgovini, investicijah in finančnem področju

Kitajski BRI je ambiciozna razvojna strategija za izgradnjo povezljivosti in sodelovanja prek šestih glavnih gospodarskih koridorjev, ki jih ponazarja Slika 2.3. Azijska razvojna banka ocenjuje, da bo Azija do leta 2030 potrebovala za 26 bilijonov ameriških dolarjev investicij in Kitajska lahko nedvomno pomaga pri doseganju dela tega. BRI, ki daje prednost financiranju infrastrukture, je tudi strategija za doseganje več dolgoročnih ciljev: povezljivosti, energijske in prehranske varnosti, uravnoteženega regionalnega razvoja in boljše izrabljenosti zmogljivosti, svobodnejše trgovine, trajnostnih ciljev ter kulturnih in znanstvenih izmenjav.

Kitajska investira v prenos tehnologij, da bi se premaknila proti dejavnostim z višjo vrednostjo, ter želi na dolgi rok doseči, kar so dosegle druge večje države na področju tehnoloških standardov, inovacij in trgovinskih vrednostnih verig. Povezljivost je pomembna prvina strategije, zlasti kar zadeva energijo – zaradi številnih in raznolikih virov ob koridorjih BRI. Na splošno empirična analiza v tem pregledu pokaže, da povezljivost med razvitimi in hitro rastočimi gospodarstvi poveča pozitivne učinke trgovine in investicij. A hkrati so potrebe po financiranju infrastrukture za razvoj Azije velike in kitajski finančni problemi doma kažejo na omejitve, koliko lahko Kitajska stori sama. To pomeni, da bodo za uspeh BRI potrebni znantni prispevki držav OECD. To bo zahtevalo večjo vlogo trgov pri odločitvah glede razporejanja sredstev. Da bi bilo to mogoče, bo treba okrepiti premoženjske pravice, konkurenčnost, enotne pogoje delovanja ter zanesljivo upravo in vodenje.

Naproti enakim konkurenčnim pogojem za trajnostno rast

BRI je faza globalizacije, ki je dolgoročne narave in – kot velja za podobna vprašanja v svetovnem gospodarstvu – potrebuje transparentno podlago trdnih načel za spodbujanje stroškovno učinkovitih rešitev in pravičnosti za vse deležnike.

Izstopa pet širših področij, ki bi jim lahko koristila večja usklajenost z mednarodnimi standardi:

  • Vse večja vloga podjetij v državni lasti v svetovnem gospodarstvu zahteva ukrepe za zagotavljanje enotnih konkurenčnih pogojev, ki odvračajo od subvencij in netransparentnih postopkov ter omogočajo državam prejemnicam, da imajo koristi od investicij, ki temeljijo na splošno sprejetih praksah korporativnega upravljanja. Države prejemnice se morajo spoprijeti z vprašanji nacionalne varnosti, zlasti tistimi, ki zadevajo strateško občutljive tehnologije in vrzeli v pravni odgovornosti podjetij v državni lasti.
  • Potrebna je odprta in transparentna ureditev javnih naročil, zlasti pri velikih infrastrukturnih investicijah.
  • Treba se je izogniti visokim stroškom, ki jih povzročata podkupovanje in korupcija, tako pri velikih infrastrukturnih projektih kot drugod. Treba je upoštevati družbene in okoljske stroške z zagotavljanjem odgovornega poslovanja, ki minimalizira moteče učinke na lokalne skupnosti.
  • To, kar se pričakuje od podjetij glede varovanja okolja, morajo vlade dopolniti z izvajanjem ocen vpliva na okolje pred izvajanjem predlaganih projektov za objekte in infrastrukturo
  • Potrebni so odprti in transparentni režimi za čezmejne investicije, s katerimi se zmanjšajo stroški in povečajo možnosti glede tehnologije. Te bodo spodbujale povezljivost in ekonomije obsega, ki jih želijo zgraditi infrastrukturne strategije.

OECD in drugi mednarodni standardi ponujajo na vseh petih področjih ključne smernice za gospodarstva, ki so prejemniki infrastrukture, in gospodarstva, ki so njeni dobavitelji.

© OECD

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

OECD

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!

© OECD (2018), OECD Business and Finance Outlook 2018, OECD Publishing.
doi: 10.1787/9789264298828-en

This is a required field
Please enter a valid email address
Approval was a Success
Invalid data
An Error Occurred
Approval was partially successful, following selected items could not be processed due to error