OECD Multilingual Summaries

OECD Communications Outlook 2013

Summary in Slovenian

Cover
Preberite celotno knjigo na:
10.1787/comms_outlook-2013-en

Napoved OECD za komunikacije v letu 2013

Povzetek v slovenščini

Ključne ugotovitve

V letu 2011 je bilo skupno število dostopnih komunikacijskih poti v OECD 2.066 milijonov ali 166 naročnin na 100 prebivalcev. Naročnine za mobilne telefone so predstavljale 65,4 % komunikacijskih poti v primerjavi s 64 % v letu 2009, število tradicionalnih naročnin na fiksno telefonijo pa se še naprej zmanjšuje. Število širokopasovnih optičnih naročnin se je v času od 2009 do 2011 povečevalo za 16,61 % letno. Večjo uporabo mobilnega širokopasovnega dostopa je spodbujala priljubljenost pametnih telefonov. Povprečni odstotek naročnin na mobilni internetni dostop v vseh državah OECD se je povečal z zgolj 23,1 % v letu 2009 na 56,6 % v juniju 2012.

Cene za fiksno telefonijo in še bolj za storitve mobilne govorne telefonije so se od leta 2010 do 2012 znižale, pri čemer je opazno znatno upadanje v vseh vzorcih porabe z izjemo storitev poslovne fiksne telefonije.

Paket širokopasovne brezžične povezave za prenosne računalnike (s ponudbo do 500 MB na mesec) stane v državah OECD povprečno 13,04 USD za prenos podatkov, čeprav v nekaterih državah doseže tudi 30 USD. Povprečni strošek za paket 10 GB je bil 37,15 USD. Paket 250 MB za tablični računalnik stane povprečno 11,02 USD na mesec. Paket 5 GB za tablični računalnik stane povprečno 24,74 USD, pri čemer najnižja cena znaša 7,98 USD (Finska), najvišja pa 61,84 USD (Nova Zelandija).

Prej ločene komunikacijske storitve se hitro združujejo, digitalizacija in razvoj fiksne in brezžične infrastrukture pa povečujeta razpoložljivo pasovno širino za vse vrste komunikacijskih storitev. Primeri iz interneta vključujejo hitro prevzemanje standarda LTE ali 4G za mobilna omrežja, ki temeljijo na arhitekturi internetnega protokola in kot aplikacijo uporabljajo VoLTE (govor po omrežju LTE) ter storitve televizije IP, na primer video na zahtevo in neposredne prenose, ki jih izvajajo kabelska podjetja, ponudniki satelita, javne radiotelevizije, ponudniki storitev v oblaku in drugi ponudniki OTT.

Prihodki iz telekomunikacij so se leta 2009 znatno zmanjšali, leta 2010 so se stabilizirali in leta 2011 znova povečali. To je mogoče pripisati moči mobilnih komunikacijskih trgov in zlasti hitremu povečanju prodora pametnih telefonov v tem obdobju. Daleč največji promet, ustvarjen s pametnimi telefoni ali tabličnimi računalniki, je bolj kot z mobilnimi omrežji povezan z uporabo Wi‑Fija s povezavo na fiksna omrežja. Fiksna omrežja so dejansko postala zaledna storitev za mobilne in brezžične naprave in nekatere študije navajajo, da se 80 % podatkov, uporabljenih na mobilnih napravah, prejme prek povezav Wi‑Fi na fiksna omrežja.

Prihodki, ki se nanašajo na podatkovne storitve, naraščajo po dvoštevilčnih stopnjah v večini držav OECD in prenos podatkov je zdaj glavni vir rasti za obratovalce omrežij. Čeprav so v novih storitvah, kot so mobilna plačila, velike priložnosti, te pravzaprav vključujejo prenos podatkov v povezavi s partnerji, kot so kreditne institucije. Le redki pričakujejo, da se bo povečal delež prihodka s tradicionalnimi storitvami, kot so telefonija ali SMS‑i.

Ključ do uspeha mobilnega ekosistema je bila navzočnost zadostne konkurence pri zagotavljanju omrežne infrastrukture in storitev. Ta konkurenca je spodbudila nekatere operaterje, da so odprli in delijo svoj dostop do strank z veliko večjim uspehom, kot bi ga dosegli z uvedbo regulativnih ureditev.

Internet še vedno močno raste, vendar se je relativna rast v primerjavi s prejšnjimi obdobji v nekaterih kategorijah zmanjšala, kar je bilo mogoče pričakovati glede na široko razširjeno sprejetje te tehnologije. Internet je skupaj z analogno zvokovno radiodifuzijo postal primarni način za distribucijo zvočnih vsebin. Prehod na digitalno televizijo se je na območju OECD že skoraj končal. Radiotelevizije v številnih državah ponujajo svojo vsebino bodisi v živo bodisi prek časovno zamaknjene televizije na internetu. Hitro se sprejemajo tudi naročnine na storitve videoposnetkov na zahtevo.

Vprašanja, ki se postavljajo

Oblikovalci politik in regulativni organi imajo bistveno vlogo pri zagotavljanju zadostne konkurence. To vključuje zagotavljanje dovolj velikega razpoložljivega spektra, številnih naslovov IP ali drugih virov številčenja za nov vstop na trg ter pošteno konkurenco med operaterji in ponudniki OTT.

Trgi morajo ostati odprti za ponudnike OTT in drugih zmogljivosti, to je bistveno za inovativnost v širokopasovnih infrastrukturah ter odločilno za obravnavo glavnih izzivov v panogi ter širših gospodarskih in družbenih izzivov.

Vedno več vodilnih v panogi meni, da visoke cene mednarodnega mobilnega gostovanja škoduje odnosom, ki jih imajo s svojimi strankami, ter zelo ovira trgovino in potovanja v gospodarstvih OECD. Svet za storitve mednarodnega mobilnega gostovanja OECD priporoča (februarja 2012) ocenitev in odstranitev ovir, ki lahko preprečujejo dostop operaterjev mobilnega virtualnega omrežja do lokalnih veleprodajnih mobilnih storitev s ponudbo storitev gostovanja.

Omejen spekter in povečano povpraševanje po podatkovnih storitvah pomeni, da si bodo mobilna omrežja prizadevala za preložitev prometa na fiksna omrežja. Oblikovalci politik in regulativni organi morajo zagotoviti dovolj veliko ponudbo, da bodo ohranili zadostne zaledne storitve za brezžična omrežja, zlasti če ni dovolj konkurence pri omrežjih s fiksnim dostopom. Čeprav se še razpravlja o časovnem razporedu glede gradnje optičnega kabla do stanovanj, se vsi strinjajo, da morajo omrežni operaterji nadaljevati s približevanjem te tehnologije naseljem in končnim uporabnikom. Izziv za regulativne organe je, da se bodo številni deli OECD ne glede na uporabljeno tehnologijo, kot kaže, srečevali z monopoli ali duopoli za fiksna omrežja. Brezžični sistem lahko zagotovi konkurenco, a razpoložljivost spektra bo vedno vsiljevala meje, ki niso omejitev za optična vlakna.

Od Napovedi OECD za komunikacije v letu 2011 je APNIC‑u (Asia Pacific Network Information Centre), tako kot tudi RIPE NCC (Réseaux IP Europeéns Network Coordination Centre), zmanjkalo naslovov internetnega protokola različice 4 (IPv4) po normalnih postopkih. Afrika, Severna Amerika in Južna Amerika bodo pravočasno uporabile svoj dodeljeni prostor za naslove. Protokol IPv6 (naslednik protokola IPv4) omogoča 2128 naslovov, kar je skoraj neomejena količina, vendar se še ne uporablja v pomembnejšem obsegu. Čeprav je več kot polovica opreme, ki je razporejena na žični internet, že danes sposobna podpirati IPv6, je manj kot 1 % te opreme povezane na storitev, ki zagotavlja IPv6.

Čeprav so lahko pristojbine ali nadomestila panoge za posebne namene, kot na primer financiranje sektorskega regulativnega organa ali prispevek za cilje univerzalnih storitev, upravičene, lahko dodatna davčna bremena za telekomunikacijski sektor škodujejo potrošnikom in sami panogi.

© OECD

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

Na razpolago so brezplačno v spletni knjigarni OECD www.oecd.org/bookshop

Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne zadeve in komunikacije na: [email protected] ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.

OECD Rights and Translation unit (PAC)
2 rue André-Pascal, 75116
Paris, France

Obiščite našo spletno stran www.oecd.org/rights

OECD

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!

© OECD (2013), , OECD Publishing.
doi: 10.1787/comms_outlook-2013-en

 



Visit the OECD web site