OECD Multilingual Summaries

Development Co-operation Report 2016

The Sustainable Development Goals as Business Opportunities

Summary in Slovenian

Cover
Preberite celotno knjigo na:
10.1787/dcr-2016-en

Poročilo o razvojnem sodelovanju 2016

Cilji trajnostnega razvoja kot poslovna priložnost

Povzetek v slovenščini

S sprejetjem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenimi 17 cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals, SDGs) ima svet zdaj najbolj ambiciozen, raznolik in splošen razvojni načrt v zgodovini. Za soočanje z izzivi, ki jih SDG predstavljajo, mora svetovna skupnost prispevati precej več kot približno 135 milijard ameriških dolarjev (USD), kolikor znaša letna uradna razvojna pomoč (ODA). Ocenjuje se, da se investicijske potrebe za SDG v državah v razvoju gibljejo med 3,3 in 4,5 bilijarde USD letno. Ukrepi za omejitev dviga globalne temperature za največ 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskimi ravnmi bodo do leta 2020 samo od razvitih držav zahtevali približno 100 milijard USD vsako leto. Hkrati je iz novih ciljev razvidno, da se izzivi trajnostnega razvoja ne dotikajo več le dogajanja v revnih državah, temveč so izziv za vse nas. Za spopadanje s temi svetovnimi in medsebojno povezanimi problemi bodo morali združiti moči raznoliki deležniki, pri čemer bi moral zasebni sektor prevzeti osrednjo vlogo.

Investicija v trajnostni razvoj je pametna investicija

Poslovni potencial SDG je velik. Poročilo o razvojnem sodelovanju 2016 jasno pokaže, da so investicije v trajnostni razvoj pametne investicije. Podjetja, ki v svoje poslovne modele vključijo trajnost, so dobičkonosna in uspešna s pozitivnimi donosi kapitala v smislu zmanjšanega tveganja, razvejanosti trgov in portfeljev, povečanih prihodkov, zmanjšanih stroškov in izboljšane vrednosti proizvodov. Investicije v države v razvoju – tudi v najmanj razvite države – so vedno pogosteje obravnavane kot poslovne priložnosti kljub povezanim tveganjem. Po drugi strani podjetja z njimi med drugim zagotavljajo delovna mesta, infrastrukturo, inovacije in socialne storitve. Poročilo razišče pet načinov uresničevanja ogromnega potenciala zasebnega sektorja kot partnerja pri doseganju SDG, ki zagotavlja količino in kakovost investicij, potrebnih za podpiranje trajnostnega razvoja.

Pet poti do ciljev trajnostnega razvoja

  • 1. Neposredne tuje investicije so daleč največji vir mednarodnih kapitalskih prilivov v države v razvoju in štejejo za enega razvoju najbolj prijaznih virov zasebnih investicij. Ustvarjajo lahko delovna mesta, povečajo proizvodne zmogljivosti, omogočijo lokalnim podjetjem dostop do novih mednarodnih trgov in poskrbijo za prenos tehnologije, ki ima lahko pozitivne dolgoročne učinke. Mnogi pričakujejo, da bodo ti tokovi igrali ključno vlogo pri zapiranju vrzeli v financiranju SDG. Po oceni Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) bi usklajeno delovanje mednarodne skupnosti lahko početverilo neposredne tuje investicije do leta 2030, zlasti v strukturno šibkih državah. Vseeno pa obstaja nekaj razlogov za zaskrbljenost: globalni kapitalski tokovi so se začeli upočasnjevati, gospodarska ranljivost pa se povečuje. Drugo poglavje opozarja, da bi upočasnitev ali celo zasuk neposrednih tujih investicij lahko imela resne negativne posledice tako za trge v razvoju kot za mednarodne investicijske trge. Priprava strategij razvoja z opiranjem na komplementarno in vzajemno krepitveno kakovost zasebnih investicij in razvojnega sodelovanja lahko izravna ciklično, spreminjajočo se naravo trendov neposrednih tujih investicij.
  • 2. Kombinirano financiranje – strateška uporaba javnih sredstev, na primer za zagotavljanje instrumentov za zmanjševanje tveganja zasebnih investitorjev – lahko znatno izboljša obseg investicij v razvoj. Kombinirano financiranje omogoča velikanski, večinoma neizkoriščen potencial za javne, človekoljubne in zasebne deležnike, da delujejo skupaj za znatno izboljšanje obsega investicij v državah v razvoju. Njegove možnosti so v sposobnosti odpravljanja ozkih grl, ki preprečujejo zasebnim vlagateljem usmerjanje v panoge in države, v katerih nujno potrebujejo dodatne investicije. Za pospeševanje družbenega in gospodarskega napredka proti ciljem trajnostnega razvoja je treba povečati kombinirano financiranje, a na sistematičen način, ki se izogne določenim tveganjem. Tretje poglavje podrobneje obravnava uporabo razvojnega in človekoljubnega financiranja za sprostitev virov prek kombiniranih mehanizmov, ki imajo potencial spremeniti gospodarstva, družbe in življenja. Ugotavlja, da čeprav koncept kombinacije javnega in zasebnega financiranja v kontekstu razvojnega sodelovanja ni nič novega, je imel do sedaj le obrobno vlogo.
  • 3. Četrto poglavje poročila opiše tekoče delo na področju spremljanja in merjenja učinka mobilizacije, ki ga imajo posredovanja javnega sektorja na zasebne investicije. Po pričakovanjih bo to pomembna prvina novega okvira »celotne uradne podpore trajnostnega razvoja« (TOSSD), ki bo omogočila pomembne informacije o strategijah financiranja in najboljših praksah, s čimer bo pomagala privabiti razvojno financiranje k podpori SDG. Nedavna raziskava OECD je potrdila izvedljivost zbiranja in merjenja podatkov o neposrednem mobilizacijskem učinku poroštev, sindiciranih posojil in delnic v kolektivnih naložbenih podjemih; podobne metodologije se razvijajo tudi za druge finančne instrumente. A postoriti je treba še veliko – zlasti izoblikovati metode merjenja neposrednega – ali »katalitičnega« – učinka javnih posegov na doseganje globalnih ciljev in na spoprijemanje s podnebnimi spremembami. OECD usklajuje svoje delovanje z delom, ki poteka na drugih forumih, z namenom zagotavljanja skladnosti.
  • 4. Če je razvoj resnično trajnosten in vključujoč, mora koristiti vsem državljanom – zlasti najrevnejšim, najbolj odrinjenim na rob in najbolj ranljivim. Investicije s socialnim učinkom so se v zadnjem desetletju razvile kot inovativen pristop povečevanja koristi gospodarstva za najrevnejše in najbolj marginalizirano prebivalstvo na svetu. Podjetja, ki ustvarjajo merljive socialne in finančne donose, lahko zagotovijo učinkovitost, inovativnost, odgovornost in obseg razvojnim prizadevanjem. Javna sredstva se lahko uporabijo za krepitev in spodbujanje tovrstnih investicij z delitvijo tveganj in s podpiranjem zdravega poslovnega okolja, zlasti v najmanj razvitih državah in državah, ki izhajajo iz konfliktov. Ti novi poslovni modeli lahko dopolnjujejo obstoječe, še posebej na področjih, ki tradicionalno niso privlačna za gospodarstvo, a so ključnega pomena za revne – na primer izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve.
  • 5. Da je podjetje lahko uspešno in pri tem ne dela škode, mora zasebni sektor delovati po enakih mednarodnih standardih preglednosti in odgovornosti kot vsi drugi deležniki. Šesto poglavje govori o načelih in standardih odgovornega poslovanja in o tem, kako lahko spoštovanje le‑teh odgovornim podjetjem prinese prednosti, ki koristijo njihovim bilancam, obenem pa prinašajo pozitivne rezultate ljudem in planetu. Gospodarstvo in država imata dopolnjujoči se vlogi pri uveljavljanju, spodbujanju ter omogočanju odgovornega poslovanja. Smernice OECD za multinacionalna podjetja le‑tem pomagajo optimizirati njihove prispevke s podpiranjem razvoja odgovornih poslovnih praks, ki zagotavljajo, da je obseg investicij usklajen s poslovno kakovostjo, to pa omogoča socialne, gospodarske in okolijske koristi.

Poročilo navaja primere, kako OECD spodbuja dialog in ustvarja priložnosti za sodelovanje med mnogimi deležniki trajnostnega razvoja. Predstavlja tudi praktične primere, ki ponazarjajo, kako podjetja že sedaj spodbujajo trajnostni razvoj in vključujočo rast v državah v razvoju. V tej dobi, ki jo zaznamuje globalizacija, hiter tehnološki napredek in tekmovanje za dragocene vire, si je pomembno zapomniti, da gospodarstvo uspeva takrat, ko uspeva svet.

© OECD

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

Na razpolago so brezplačno v spletni knjigarni OECD www.oecd.org/bookshop

Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne zadeve in komunikacije na: [email protected] ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.

OECD Rights and Translation unit (PAC)
2 rue André-Pascal, 75116
Paris, France

Obiščite našo spletno stran www.oecd.org/rights

OECD

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!

© OECD (2016), Development Co-operation Report 2016: The Sustainable Development Goals as Business Opportunities, OECD Publishing.
doi: 10.1787/dcr-2016-en

 



Visit the OECD web site