OECD Multilingual Summaries

Environment at a Glance 2013: OECD Indicators

Summary in Slovenian

Cover
Preberite celotno knjigo na:
10.1787/9789264185715-en

Pogled na okolje 2013. Kazalniki OECD

Povzetek v slovenščini

Naš način življenja v 21. stoletju in naraščanje svetovnega prebivalstva ustvarjata pritisk na glavne okoljske vire, zrak, vodo in zemljo, ter s tem na živalstvo in rastlinstvo, ki ju podpirajo. Kako uspešni smo pri prekinitvi povezave med gospodarsko rastjo in okoljsko škodo? Odgovor je mešana slika, ki kaže nekaj napredka na ključnih področjih, kot so onesnaženost zraka, promet, energija, voda in ohranjanje biotske raznovrstnosti, vendar ne dovolj, da bi zavarovali svoje naravne vire za prihodnost.

Pritisk na okolje se še vedno povečuje, a od devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil v gospodarstvih OECD na splošno počasnejši od gospodarske rasti, ta proces pa imenujemo relativno ločevanje.

Energetska intenzivnost – količina energije, ki je potrebna, da se ustvari enota BDP – se je v državah OECD v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala. Delež plina v kombinaciji goriv se je povečal, a na splošno pri oskrbi z energijo še naprej prevladujejo fosilna goriva. V OECD ostaja delež energije iz obnovljivih virov razmeroma stabilen, približno 9 % skupne oskrbe, z rahlim povečanjem v zadnjih letih. Dejavniki, ki so podlaga za zmanjšanje energetske intenzivnosti, vključujejo strukturne spremembe v gospodarstvu, ukrepe za varčevanje z energijo in ukrepe okoljske politike, tehnični napredek ter v nekaterih državah prenos proizvodnje, ki zahteva veliko energije in virov, v tujino.

Zmanjševanje uporabe energije na prebivalca je napredovalo precej počasneje, delno zaradi 17‑odstotnega povečanja povpraševanja po energiji za prevoz. Cestni prevoz še vedno prevladuje v prometnem sektorju, kar povzroča dodatno porabo goriva in gradnjo cest ter vpliva na zdravje in naravo. Prizadevanja držav za spodbujanje uporabe čistejših vozil sta v veliki meri izničila večje število vozil na cestah in večja uporaba vozil. Na splošno so prevozne dejavnosti ostale povezane z rastjo BDP in stopnje rasti cestnega prevoza v več kot eni tretjini držav OECD presegajo gospodarsko rast.

Materialna intenzivnost – količina materialnih virov, potrebnih za izdelavo enote BDP – se je od leta 1990 prav tako zmanjšala. Uporaba materialov se je na območju OECD sorazmerno ločila od gospodarske rasti. Vzrok je delno v povečanju storitvenega sektorja in gospodarski krizi, delno pa v povečanju uvoza in premestitvi proizvodnje, ki zahteva veliko virov, v tujino.

Kmetijska proizvodnja se je na območju OECD od leta 2000 do 2010 povečevala počasneje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Hkrati so se zmanjšali številni pritiski na okolje, ki vplivajo na kmetijstvo: izpusti toplogrednih plinov, uporaba vode in gnojil ter presežki hranil (možen prenos hranil v zemljo, vodo in zrak). Pomemben dejavnik pri doseganju tega izboljšanja je bilo zmanjšanje ravni kmetijske podpore, zlasti najbolj okoljsko škodljivim vrstam.

Na splošno si je za odločen premik od relativne k absolutni ločitvi, ki bi zavrla okoljsko škodo, da bi zaščitili podlago za naravna bogastva in izboljšali okoljsko kakovost življenja ljudi, potrebno bolj prizadevati.

Ključne ugotovitve

  • Na splošno izpusti toplogrednih plinov po svetu še vedno naraščajo, prevladuje CO2, ki je glavno gonilo celotnega trenda. Od leta 1990 so izpusti ogljikovega dioksida (CO2), ki so povezani s porabo energije, v državah OECD naraščali počasneje kot v svetu. Danes države OECD predstavljajo manj kot polovico svetovnih izpustov toplogrednih plinov, vendar še vedno izpuščajo veliko več CO2 na prebivalca: 10 ton na osebo v primerjavi s 4 tonami na osebo v večini drugih regij. Številne države OECD so ločile svoje izpuste ogljikovega dioksida (CO2) od rasti BDP, čeprav ločitev ostaja šibka in v številnih državah se izpusti še vedno povečujejo.
  • Izpusti žveplovega oksida (SOx) in dušikovega oksida (NOx) so se v območju OECD od leta 1990 zelo zmanjšali (za 69 % in 36 %). Skoraj vse države OECD so dosegle absolutno ločitev izpustov žveplovega oksida od BDP, dve tretjini pa absolutno ločitev izpustov dušikovega oksida. Vendar v nekaterih državah OECD izpusti dušikovega oksida še naprej rastejo v skladu z BDP in stalno rastjo cestnega prometa. Ozon v prizemni plasti, koncentracije NO2, drobni delci in strupena onesnaževala zraka še naprej negativno vplivajo na zdravje ljudi, zlasti v mestnem okolju.
  • Odvzemi sveže vode so na območju OECD od devetdesetih let prejšnjega stoletja ostali v glavnem stabilni, kljub povečanemu povpraševanju po vodi iz različnih virov. Vzrok za to so v glavnem učinkovitejša uporaba in boljše cenovne politike, pa tudi večje izkoriščanje alternativnih vodnih virov, kot sta ponovno uporabljena in razsoljena voda. Številne države OECD so dosegle relativno ločitev odvzemov vode od rasti BDP, a rezultati se razlikujejo znotraj držav in med njimi.
  • Infrastruktura čiščenja odplak se je zelo razširila, del prebivalstva OECD, priključenega na komunalno čistilno napravo, pa se je povečal s približno 60 % na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja na skoraj 80 % v letu 2010. Ključni izziv za nadaljnje širjenje čiščenja odpadnih vod v nekaterih državah je iskanje drugih načinov, ki bi ustrezali malim ali izoliranim naseljem. Številne države se spopadajo z naraščanjem stroškov zaradi potrebe po vzdrževanju in posodabljanju zastarelih vodovodnih in sanitarnih omrežij.
  • Območje zaščitenih zemljišč se je povečalo v skoraj vseh državah OECD in doseglo približno 11 % vseh zemljišč. Vendar ta območja niso vedno reprezentativna za nacionalno biotsko raznovrstnost , pa tudi ne dovolj povezana. Ogroženost biotske raznovrstnosti narašča, zlasti zaradi sprememb uporabe zemlje in razvoja infrastrukture; propadlo je veliko naravnih ekosistemov in veliko živalskih in rastlinskih vrst v državah OECD je ogroženih. Stopnje ogroženosti so posebno visoke v državah z veliko gostoto prebivalstva.
  • Gozdna območja so ostala razmeroma stabilna in zavzemajo približno 30 % kopnega območja v OECD. Večina držav OECD v smislu količine trajnostno uporablja svoje gozdne vire. Vendar so znotraj držav pomembne razlike in številne gozdove ogroža razpadanje, drobitev in pretvarjanje v druge vrste zemljišč. Povečano povpraševanje po lesu ima zaradi doseganja ciljev glede obnovljivih virov energije vedno pomembnejšo vlogo v gospodarskem izkoriščanju gozdov.
  • Komunalni odpadki , nastali na območju OECD, so se od devetdesetih let prejšnjega stoletja povečali za 19 %, a v začetku tega stoletja se je to naraščanje upočasnilo. Danes oseba, ki živi na območju OECD, ustvari povprečno 530 kg odpadkov na leto, kar je 30 kg več kot leta 1990, vendar 30 kg manj kot leta 2000. Države OECD odpadke vedno manj dostavljajo na odlagališča in v sežigalnice ter jih skozi recikliranje vračajo v gospodarstvo. Kljub temu pa odlagališča v številnih državah OECD ostajajo glavni način odstranjevanja.

© OECD

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

Na razpolago so brezplačno v spletni knjigarni OECD www.oecd.org/bookshop

Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne zadeve in komunikacije na: rights@oecd.org ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.

OECD Rights and Translation unit (PAC)
2 rue André-Pascal, 75116
Paris, France

Obiščite našo spletno stran www.oecd.org/rights

OECD

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!

© OECD (2013), Environment at a Glance 2013: OECD Indicators, OECD Publishing.
doi: 10.1787/9789264185715-en