OECD Multilingual Summaries

OECD Business and Finance Outlook 2015

Summary in Slovenian

Cover
Preberite celotno knjigo na:
10.1787/9789264234291-en

Poslovna in finančna napoved OECD 2015

Povzetek v slovenščini

Držanje obljub v okolju nizkih obrestnih mer

Prva izdaja Poslovne in finančne napovedi OECD obravnava načine, na katere se podjetja, banke, nebančni finančni posredniki ter institucionalni investitorji poskušajo spoprijeti z okoljem zelo nizkih obrestnih mer in strukturnih sprememb v globalnem gospodarstvu. »Obljube« o rasti, zaposlenosti in pokojninah se zdijo tvegane v odsotnosti političnih ukrepov.

Investicije podjetij in problem stagnacije

V pogojih ekspanzivne monetarne politike, ki jo je spodbudila kriza, so si finančni trgi močno opomogli, medtem ko se za podjetja, ki trošijo kapital, zdi, da ne vidijo enakih možnosti ustvarjanja vrednosti. Kljub zgodovinsko nizkim obrestnim meram gospodarska rast v številnih regijah stagnira, deloma zaradi pomanjkanja investicij. To drži za podjetja v splošnih industrijskih in infrastrukturnih sektorjih ter sektorjih čiste energije. Za raziskovanje tega vprašanja so bili uporabljeni podatki od spodaj navzgor za 10.000 največjih svetovnih podjetij po Bloombergovem indeksu svetovnega kapitala tako za gospodarsko razvite države kot države v gospodarskem vzponu. Tako so bili na voljo podatki o porabi kapitala in ustrezni finančni podatki za obdobje 2002–2014.

Trendi, razvoj in vprašanje politik na finančnih trgih

Politike in regulativni odzivi na krize usmerjajo finančne presežke v druge sektorje in regije. Odziv na krizo leta 2008 je prenesel tveganje v nebančne kreditne dejavnosti in sektorje podjetniških obveznic. Nebančne finančne institucije (banke v senci) posredujejo kredite med investitorji z veliko in tistimi z malo denarja z namenom vnovične uporabe vrednostnih papirjev in pridobitve neposrednega ali sintetičnega dostopa do alternativnih produktov z višjimi donosi in manjšimi tveganji v svetu z nizkimi obrestnimi merami in naraščajočim tveganjem dolgoživosti. Jedro problema so številne implicitne obljube investitorjem, ki jih bo težko doseči v odsotnosti strukturnih sprememb in boljše regulacije.

V zvezi s tem je prihodnost solventnostnega stanja pokojninskih skladov in podjetij, ki tržijo življenjska zavarovanja, skrb zbujajoča. Če so njihove obljube vezane na razvijajoče se parametre ali se lahko prilagodijo novemu okolju nizkih obrestnih mer, nizke inflacije in nizke gospodarske rasti, bodo te institucije morda lahko prebrodile trenutno situacijo. A vendar ostaja resna zaskrbljenost glede finančnih obetov, če bi se te institucije intenzivno zapletle v prekomerno »iskanje donosov« z namenom izpolnjevanja kakršnih koli fiksnih jamstev, ki so jih obljubile v času višjih obrestnih mer. Regulatorji in oblikovalci politik morajo ostati pozorni.

Mala in srednje velika podjetja (MSP) so nujna za gospodarsko okrevanje v sedanji gospodarski in finančni krizi. Kriza je zmanjšala posojilno dejavnost bank in s tem posebej prizadela MSP, ker kreditni viri v času upada gospodarske rasti običajno hitreje presahnejo za manjša kot za večja podjetja. Po nastopu krize so se vrzeli med ponudbo in povpraševanjem po bančnih kreditih povečale in so zlasti značilne zunaj Združenih držav Amerike. Zato predlagamo dvojni pristop, s katerim bi podprli financiranje MSP (z vidika problema ponudbe): kot prvo okrepitev zdravja bank, da se izboljša njihova posojilna dejavnost, kot drugo pa podpora razvoju širokega nabora nebančnega financiranja MSP na trgih dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev. Zlasti slednji so še posebej ustrezni za majhna, dinamična in inovativna MSP. Zaradi raznovrstnosti sektorja MSP je njihovo financiranje kompleksno ter zahteva množico instrumentov in pristopov. Oblikovalci politik lahko pomagajo z zagotavljanjem regulativne podpore ter sodelovanjem pri izboljšanju transparentnosti podatkov, standardizaciji in ozaveščanju o možnostih financiranja, ki so na voljo.

Sodobne trende v globalnih in regionalnih čezmejnih finančnih tokovih, ki vključujejo multinacionalna podjetja, analiziramo z uporabo podatkov o mednarodnih združitvah in pripojitvah ter neposrednih tujih investicijah. Preučujemo tri glavne dejavnike, ki oblikujejo obete za prihodnost: širša gospodarska gibanja, vedno večjo udeležbo vlad v upravljanju globalne ekonomije ter vzdržljivost investicij multinacionalnih podjetij iz gospodarstev v vzponu.

Okrepitev tržnega financiranja podjetniških investicij

V zadnjih desetih letih so se načini, kako gospodarske družbe uporabljajo kapitalske trge, spremenili z več pomembnih vidikov. Te spremembe so bile deloma posledica makroekonomskih dogodkov, ki so vplivali na tradicionalne vire sredstev in preusmerili del podjetniškega dolga iz tradicionalnih bančnih posojil na podjetniške obveznice. Nanje so lahko vplivale regulativne spremembe, ki so prispevale k temu, da MSP manj uporabljajo javne trge lastniških vrednostnih papirjev. Prav tako se je temeljito spremenilo delovanje sekundarnih trgov lastniških vrednostnih papirjev in načinov trgovanja v zadnjem desetletju, kar je prineslo pomembna vprašanja glede politik, ki bi zagotovile enake pogoje delovanja na trgu za investitorje ter učinkovito oblikovanje cen. In nazadnje, v okolju nizkih obrestnih mer, ko so institucionalni investitorji pod pritiskom, da izpolnijo obveznosti do strank, so se morale gospodarske družbe odzvati tudi na kampanje investitorjev za višje dividende ter deliti programe odkupa.

Reforma spodbujanja konkurence za investicije in rast

Države G20 so leta 2014 razglasile spodbujanje konkurence za prednostno nalogo, s čimer so priznale, da tržna konkurenca žene podjetja k zniževanju stroškov ter razvijanju novih in boljših proizvodov. Primeri iz gospodarstva kažejo, da so nekatere izmed najbolj učinkovitih strukturnih reform za spodbujanje rasti tiste, ki povečujejo konkurenco na trgu proizvodov. Po drugi strani so najškodljivejše omejitve konkurence pogosto posledica zaščitenih gospodarskih družb v državni lasti ali regulativnih politik, ki po nepotrebnem omejujejo konkurenco. Ker postaja državno lastništvo v svetovnem gospodarstvu vedno bolj značilno, je pomembno zagotoviti, da se podjetja v državni lasti soočajo z enakimi pogoji konkurence in pod enakimi pogoji kot zasebna podjetja. Identifikacija in preoblikovanje najškodljivejših regulativ je lahko težka in v mnogih primerih politično zahtevna. Količinska opredelitev koristi ter poročanje o izkušnjah drugih držav lahko pomagajo pri pojasnjevanju in pridobivanju politične podpore za reforme. Nekaj primerov je opisanih v tem besedilu.

© OECD

Ta povzetek ni uradni prevod OECD.

Reproduciranje tega povzetka je dovoljeno pod pogojem, da so navedene avtorske pravice OECD in naslov originalne publikacije.

Večjezični povzetki so prevedeni izvlečki publikacij OECD, ki so v izvirniku izdane v angleškem in francoskem jeziku.

Na razpolago so brezplačno v spletni knjigarni OECD www.oecd.org/bookshop

Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne zadeve in komunikacije na: [email protected] ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.

OECD Rights and Translation unit (PAC)
2 rue André-Pascal, 75116
Paris, France

Obiščite našo spletno stran www.oecd.org/rights

OECD

Preberite celotno angleško različico na OECD iLibrary!!

© OECD (2015), OECD Business and Finance Outlook 2015, OECD Publishing.
doi: 10.1787/9789264234291-en

 



Visit the OECD web site